Pod tekočo afazijo spadajo različne afazične motnje, za katere je značilno tekoče govorjenje z istočasnimi težavami pri slovničnem procesiranju in/ali priklicu besed. Cilj te študije je preučitev mikrojezikovnih in makrojezikovnih sposobnosti pri paciantih s tekočo afazijo. Predpostavka je bila, da bodo težave na besedni in slovnični ravni vplivale tudi na njihove sposobnosti pripovedovanja. Vse več dokazov kaže na to, da tradicionalni testi niso dovolj občutljivi, da bi lahko zaznali različne oblike jezikovnih težav, ki jih imajo te osebe. Zato je bil uporabljena pripovedovalna naloga, pri kateri so afaziki opisovali sliko. Njihovi opisi so bili analizirani na večnivojski način, ki omogoča zdravnikom kvantificirati pacientove besedne, skladenjske pa tudi pripovedovalne sposobnosti. Rezultati so pokazali, da so težave na besedni ravni, ki so jih imeli pacienti s tekočo afazijo, oteževale njihovo sposobnost oblikovanja slovničnih stavkov, kar je posledično imelo vpliv na stopnjo kohezivnosti njihovih pripovedovanj. Te ugotovitve podpirajo hipotezo, da mikrojezikovne težave vplivajo na makrojezikovno procesiranje.
COBISS.SI-ID: 4025595
Ali lahko otroci vizualne dogodke razstavijo na samostojne reprezentacije predmetov in premikov? Do sedaj opravljene študije kažejo, da se človeški otroci rodijo s konceptom predmeta, na drugi strani pa ni dokazov, da bi otroci imeli sposobnost predstavljanja premikanja v prvih mesecih življenja. V članku je opisana na novo razvita metoda Hitrega Vizualnega Prepoznavanja, s katero lahko testiramo, ali je človeški živčni sistem predpripravljen za konceptualno razstavljanje vizualnih dogodkov. Članek pokaže, da 4-mesečni otrok lahko spontano gradi reprezentacije predmetov in premikov in da jih lahko prepozna v delno prekrivnih testnih dogodkih. Tudi albino miške, ki so bile testirane s podobno metodo, so pokazale sposobnost spontanega grajenja mentalnih reprezentacij premikajočih se predmetov. Ti rezultati kažejo, da sposobnost konceptualnega razločevanja fizikalnih dogodkov na predmete in časovno-prostorska razmerja ni povezana z različnimi samo-človeškimi sposobnostmi. Sklepamo lahko, da je živčni sistem genetsko predpripravljen za grajenje reprezentacij predmetov in premikov tako pri človeku kot pri drugih živalih.
COBISS.SI-ID: 56763234
Ta študija raziskuje procesiranje vprašalnih odvisnosti med vprašalnico in vrzeljo v primerih, ko vprašalnica ni argument glagola, temveč recimo prislovno določilo. Dva eksperimenta samotempiranega branja v angleščini in slovenščini ponujata vzajemno podpirajoče dokaze, da k-prislovi vzbujajo spominske potrebe primerljive tistim, ki so jih opazili za k-argumente. Eksperiment 1 preučuje spominske potrebe, ki jih prinaša uporaba slovenskega k-prislova kdaj, eksperiment 2 pa preučuje spominske potrebe, ki jih prinaša uporaba angleških k-prislovov kako pogosto in zakaj. Rezultati podpirajo teorije, ki različne spominske potrebe razlagajo preko različnih nepopolnih skladenjskih zgradb. Članek preko spominskih potreb, ki jih izkazujejo k-prislovi, ponuja procesne dokaze o izvorni poziciji k-prislovov, ki je v sodobni jezikoslovni teoriji še vedno precej nejasna.
COBISS.SI-ID: 4007419
Članek poroča o rezultatih petih eksperimentov, ki dokumentirajo obstoj treh različnih slovnic ujemanja sestavljenega osebka v slovenščini, ki obstajajo tako znotraj kot med govorci: ujemanje z najvišjim delom sestavljenega osebka, ujemanje z najbližjim delom sestavljenega osebka ter ujemanje s celotno zvezo sestavljenega osebka. Članek pokaže, da so te tri možnosti omejene in da se jih v določenih okoljih lahko blokira ali vsili. Članek predlaga, da do variacije znotraj posameznega govorca pride zaradi dvoumnosti začetnih jezikovnih podatkov.
COBISS.SI-ID: 3713531
V slovenščini določeni členki lahko preživijo odplakanje, kar pomeni, da Merchantova (2001) generalizacija Odplakanje-COMP ne velja za slovenščino. Ti členki niso ne operatorji niti se ne nahajajo znotraj samostalniške zveze in so torej protiprimer omenjeni generalizaciji. Glede na vzporednice, ki jih članek povleče med členki in ne-k-materialom znotraj slovenske leve periferije, avtorji predlagajo, da v slovenščini odplakanje ne zbriše celotne leve periferije.
COBISS.SI-ID: 4089595