Odgovarjanja na vprašanje, kako medjezikovne razlike v slovnični zgradbi vplivajo na otroško usvajanje pomena številk, smo se lotili eksperimentalno s študijami na dveh nepovezanih jezikih, ki imata tri slovnična števila (ednino, dvojino in množino): slovenščini in saudski arabščini. Ugotovili smo, da učenje dvojine vpliva na otrokovo usvajanje številk v obeh jezikih v primerjavi z angleščino. Otrok, ki poznajo številko 'dva', je v dvojinskih jezikih precej več kot v angleščini. Slovenski otroci so bili nadalje hitrejši pri usvajanju številke 'dva' kot angleško-govoreči, četudi so bili v povprečju slabši pri naštevanju številskega zaporedja. Tako pri slovenščini kot pri saudski arabščini smo nadalje odkrili povezavo med razumevanjem dvojine in znanjem številk 'dva', 'tri', 'štiri' in naprej.
COBISS.SI-ID: 2935803
V prispevku avtorja obravnavata zanimivo zamenjavo vzorca ujemanja v bolgarskih števniških zvezah. Vzorec se zamenja pri preskriptivno pravilnih »števnih oblikah« samostalnikov moškega spola, ki preidejo v preprosto množinsko obliko. Pojav je mogoče opaziti v vsakodnevnem govoru in pisanju, opazili pa so ga tudi bolgarski tradicionalni slovničarji. Avtorja predlagata, da je pojav potrebno obravnavati tako, kot so obravnavane v preteklosti opažene napake v ujemanju v angleščini (npr. The editor of the books are…) in v romanskih jezikih. Izvedena je bila korpusna študija napak pri ujemanju v bolgarščini, katere rezultati podpirajo skupino teoretičnih modelov jezikovne produkcije, v katerih med drugim drži, da v je jezikovni produkciji za ujemanje pomembna strukturna hierarhija.
COBISS.SI-ID: 2910459
Članek obravnava skladenjsko pozicijo vrste kopičenih slovanskih glagolskih predpon (pre- v prenatrpati in preustekleničiti, pri- v privzdigniti), katerih pomenski doprinos približno ustreza, z ozirom na pomen svoje enkratno prefiksirane različice, besedi preveč v preveč natrpati, zvezi v drugo posodo v ustekleničiti v drugo posodo in besedi malo v delno vzdigniti. Razprava se na navezuje na razlikovanje med leksikalnimi in nadleksikalnimi predponami. Trdi se, da obravnavane kopičene predpone niso niti leksikalne, niti (za razliko od kopičenih predpon, obravnavanih npr. v Žaucer 2010, 2012) ne predstavljajo leksikalnih predpon tiste vrste, ki pod sabo skrivajo neslišen glagol. Na podlagi testov, ki na prvi pogled sicer kažejo v različne smeri, članek trdi, da se da vse te teste razumeti kot pokazatelje istega rezultata, namreč da gre za predpone, ki so modifikatorji posledičnega stanja. Ta status razloži njihovo dvojno obnašanje, torej dejstvo, da se na nekaterih diagnostikih kažejo kot jasne posledičnostanjske predpone (npr. doseg z ozirom na najnižje prislove v stavku), a hkrati ne kažejo nekaterih najočitnejših znakov posledičnostanjskosti, npr. pomensko nepodprtih predmetov.
COBISS.SI-ID: 3045627
V prispevku avtorja obravnavata dobro znano trditev, da odplakanje (sluicing) popravlja kršitve skladenjskih otokov. Z natančnim pregledom različnih kombinacij kršitev skladenjskih otokov avtorja pokažeta, da napovedi splošno sprejete teorije o popravljanju otokov ne držijo. Predlagata, da moramo na odplakanje gledati drugače, kar v prvi vrsti pomeni, da odplakanje, drugače kot trdi teorija, nima vpliva na popravljanje neslovničnosti, ki jo povzročajo skladenjski otoki.
COBISS.SI-ID: 2781435
Članek obravnava slovenska večkratna k-vprašanja skozi prizmo teorije o linearizaciji, ki predvideva, da se linearizirajo lahko le skladenjski sestavniki, ki so medsebojno različni, pri čemer naj bi merilo različnosti variiralo med jeziki. V angleščini naj bi skladenjske sestavnike razločila le besednovrstna oznaka, medtem ko naj bi v srbohrvaščini sestavnike lahko razločila že oznaka za sklon. Članek poroča o eksperimentu, ki je pokazal, da so v slovenščini za potrebe razlikovanja sestavnikov pri linearizaciji premaknjenih vprašalnic v večkratnih vprašanjih poleg besednovrstnih oznak ter oznak za sklon relevantne tudi oznake za spol, število in živost.
COBISS.SI-ID: 2781179