Jezikoslovna tradicija ugotavlja, da stavki niso enostavni nizi besed, temveč so besede hierarhično urejene v manjše skupine oz. besedne zveze. Oddaljenost oziroma bližino dveh besed se tako v skladnji ne meri s preštevanjem besed v linearnem nizu, temveč s pomočjo hierarhične stavčne zgradbe. S pomočjo eksperimentov s skrbno izbranimi stavki smo pokazali, da se – v nasprotju z omenjenim prevladujočim pogledom – glagoli v južnoslovanskih jezikih pri iskanju ujemalnih oznak znotraj priredno sestavljenega osebka pogosteje zatekajo k strategiji, ki vrednosti pobere z linearno bližjega in ne s hierarhično višjega dela tako sestavljenega osebka. Obširna raziskava, ki je zajemala šest jezikovno oziroma narečno različnih lokacij na območju bivše Jugoslavije, je glede tega jezikovnega pojava pokazala izjemno enotnost. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da se “izračunavanje” ujemalnih oznak vrši v več korakih, od katerih je vsaj eden delno neodvisen od hierarhične skladenjske zgradbe.
COBISS.SI-ID: 4986619
Študija je preverjala, ali zgodnja dvojezičnost in ukvarjanje z glasbo v zgodnjem otroštvu vplivata na boljšo sposobnost razločevanja med prozodično različnimi stavčnimi vzorci v fonetično sicer enakovrednih stavkih neznanega jezika. 108 udeležencev v raziskavi, ki so bili razdeljeni v štiri skupine (enojezični neglasbeniki, dvojezični neglasbeniki, enojezični glasbeniki in dvojezični glasbeniki), je opravljalo razlikovalno nalogo isti-različen, kjer so poslušali pare kratkih stavkov iz njim nepoznane francoščine. Pri razlikovanju dveh fonetično identičnih in obenem prosodično različnih stavkov so glasbeniki, dvojezični in dvojezični glasbeniki bili precej boljši od kontrole (enojezičnih neglasbenikov). Obenem dvojezični glasbeniki niso bili boljši od dvojezičnih neglasbenikov in enojezičnih glasbenikov, kar kaže, da se dobrobit dvojezičnosti in izpostavljenosti glasbi ne seštevata. Ti rezultati kažejo da obe testirani okolnosti pomagata otrokom razviti občutljivost za prozodične informacije.
COBISS.SI-ID: 4982779
Kako jezikovna zgradba vpliva na zgodnje otroško usvajanje pomenov številk? Predhodne študije so to preverjale s primerjavo usvajanja številk 1, 2 in 3 pri otrocih, ki rastejo v okoljih z jeziki z različnimi sistemi slovničnega števila. Denimo otroci, ki rastejo z angleščino, hitreje usvojijo pomen številke 1 kot otroci, ki rastejo z jezikom, kot je kitajščina, ki med ednino in množino ne ločuje. A te študije bi lahko bile problematične, saj bi bile ugotovljene razlike lahko posledica neodvisnih kulturnih razlik in ne slovnične zgradbe. Da bi to možnost izključili, smo testirali usvajanje številk pri štirih skupinah otrok iz iste kulture, ki pa se razlikujejo glede na večjo oz. manjšo dvojinskost njihovega narečja. Ugotovili smo, da odraščanje z bolj dvojinskim slovenskim narečjem (Ljubljana, Slovenska Bistrica) korelira z zgodnejšo usvojitvijo besede 'dve' kot odraščanje z manjdvojinskim/nedvojinskim slovenskim narečjem (Nova Gorica, Metlika)
COBISS.SI-ID: 4474107
Članek poroča o rezultatih petih eksperimentov, ki dokumentirajo obstoj treh različnih slovnic ujemanja sestavljenega osebka v slovenščini, ki obstajajo tako znotraj kot med govorci: ujemanje z najvišjim delom sestavljenega osebka, ujemanje z najbližjim delom sestavljenega osebka ter ujemanje s celotno zvezo sestavljenega osebka. Članek pokaže, da so te tri možnosti omejene in da se jih v določenih okoljih lahko blokira ali vsili. Članek predlaga, da do variacije znotraj posameznega govorca pride zaradi dvoumnosti začetnih jezikovnih podatkov.
COBISS.SI-ID: 3713531
Odgovarjanja na vprašanje, kako medjezikovne razlike v slovnični zgradbi vplivajo na otroško usvajanje pomena številk, smo se lotili eksperimentalno s študijami na dveh nepovezanih jezikih, ki imata tri slovnična števila (ednino, dvojino in množino): slovenščini in saudski arabščini. Ugotovili smo, da učenje dvojine vpliva na otrokovo usvajanje številk v obeh jezikih v primerjavi z angleščino. Otrok, ki poznajo številko 'dva', je v dvojinskih jezikih precej več kot v angleščini. Slovenski otroci so bili nadalje hitrejši pri usvajanju številke 'dva' kot angleško-govoreči, četudi so bili v povprečju slabši pri naštevanju številskega zaporedja. Tako pri slovenščini kot pri saudski arabščini smo nadalje odkrili povezavo med razumevanjem dvojine in znanjem številk 'dva', 'tri', 'štiri' in naprej.
COBISS.SI-ID: 2935803
Članek trdi, da se Boškovićevo (2011) generalizacijo, ki govori o izničenju skladenjskih otokov z inkorporacijo, lahko izpelje iz običajne minimalistične gole zgradbe (Bare phrase structure), če se je jedrni premik (a) skladenjska operacija in (b) za sabo ne pušča sledi/kopije. Tudi pojav izravnave domene, ki ga opisuje E. Kiss (2008), je naravna posledica tega pristopa. Članek obravnava še nekaj drugih empiričnih posledic.
COBISS.SI-ID: 2605307
Po najprominentnejšem pogledu na vmesnik med skladnjo in semantiko je dvigovanje kvantifikatorja (QR) nepogrešljiva skladenjska operacija, ki napaja interpretacijo. Vendar zagovornike tega pristopa mnogokrat kritizirajo, ker privzamejo operacijo premika, za katero ni jasno pokazano, da se pokorava standardnim omejitvam. V članku razpravljava o pred kratkim zagovarjanim pogledom, da se QR pokorava načelu superiornosti. Trditev precizirava, da pokaževa povezavo, ki temelji na opažanjih o medjezikovni variaciji: jezik izkazuje superiornost na QR če in samo če izkazuje superiornost na k-premiku.
COBISS.SI-ID: 1130491
Članek natančno popiše različne strukturne položaje vprašalnic 'kako' in 'zakaj'. Članek pokaže, da imata obe vprašalnici v različnih jezikih lahko tudi po več leksikalnih realizacij in da nadalje različne leksikalne realizacije v skladnji izkazujejo različno obnašanje. V članku je natančno popisana skladenjska distribucija obeh vprašalnic s posebno pozornostjo na njune različne medjezikovne realizacije. Drugi, teoretični, poudarek članka je razvoj primernega mehanizma licensiranja nepremaknjenih vprašalnic ter bolj široko tudi vseh vprašalnic, ki so locirane pod nivojem CP. Na osnovi raznoterih podatkov iz več jezikov ponudiva številne dodatne argumente, ki podpirajo pristop neselektivnega navezovanja, ter pokaževa, kako bi se potencialna nasprotovanja dalo razložiti na jasen in razlagalen način.
COBISS.SI-ID: 1130235
Eksperimentalne literature o pragmatičnih sposobnostih dvojezičnih je relativno malo. Edina študija o odraslih študentih drugega jezika (L2) (Slabakova 2010) poroča o dvigu pragmatičnih sposobnostih pri tej populaciji v primerjavi z enojezičnimi govorci. Rezultati študij o zgodnji/otroški dvojezičnosti so precej manj jasni. Študije poročajo tako o znatno višjih odgovorih pri pragmatičnih nalogah dvojezičnih predšolskih otrok v primerjavi z enojezičnimi otroki (Siegal in dr., 2007), kot tudi o primanjkljaju razlik med dvojezičnimi in enojezičnimi šolskimi otroci (Antoniou in Katsos, 2017). Testirali smo odrasle Francoze, ki se učijo angleščino in španščino (v obeh jezikih), in jih primerjali z enojezičnimi odraslimi govorci francoščine (eksperiment 1) in italijansko-slovensko zgodnje dvojezične otroke (v obeh jezikih) in enojezične slovenske otroke (eksperiment 2). Naši rezultati pri zgodnjih dvojezičnih otrocih se skladajo z Antoniou in Katsos (2017). Tudi pri odraslih, ki se učijo drugega jezika nismo našli nikakršnega vpliva drugega jezika na odgovore v pragmatičnih nalogah.
COBISS.SI-ID: 4990459
Slovenska posebnost 'ta' je obravnavana v luči rabe te besedice znotraj pridevniške zveze. Glede na to restrikcijo in sam pomen te besedice, je predlagano, da je 'ta' dejansko določni člen, ki kvantificira nad stopnjami veljavnosti pridevnika. S tem je vzpostavljena paralela med pridevniško in samostalniško zvezo.
COBISS.SI-ID: 3068667