V doktorski disertaciji z naslovom Ameriški Indijanci na območju delovanja misijonarja Ireneja Friderika Barage obravnavam vpliv delovanja slovenskega katoliškega misijonarja in škofa Ireneja Friderika Barage ter njegovih naslednikov na življenje severnoameriških Indijancev, belih priseljencev, med njimi tudi Slovencev, v Združenih državah Amerike. Specifični politični in ekonomski razvoj Združenih držav Amerike od leta 1800 do 1900 in odnos vlade Združenih držav Amerike do indijanskih plemen vzhodno od reke Misisipi sta pospeševala materialni in moralni propad Indijancev. Slovenski misijonar Irenej Friderik Baraga je s svojim delovanjem med Indijanci plemen Ottawa in Očipve njihovo življenje približal kulturi belih priseljencev, zaradi česar jih vlada Združenih držav Amerike pri uresničevanju Zakona o izselitvi Indijancev iz leta 1830 ni izselila zahodno od reke Misisipi. Pričujoča znanstvena raziskava celovito obravnava Baragovo življenjsko pot in njegovo vlogo pri misijonskem delovanju med Indijanci plemen Ottawa in Očipve v današnjih zveznih državah Michigan, Minnesota in Wisconsin. Doktorska disertacija prikazuje proces širjenja krščanske vere in pismenosti, ki sta spodbujala gospodarski in kulturni napredek Indijancev v 19. stoletju. Skozi pregled ugotovitev, ki so zorele in se dograjevale na podlagi interdisciplinarnega raziskovalnega procesa, zasnovanega na proučevanju in primerjavi zgodovinskih virov in literature, disertacija predstavlja proces akulturacije Indijancev plemen Ottawa in Očipve, ki sta spremenili geografsko lego bivanja, način življenja v rezervatih, pri tem pa zaradi vpliva belih priseljencev začeli izgubljati avtohtono kulturo.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 55565922Turizem je gospodarsko področje, ki ga navadno označujejo počitniški in rekreacijski motivi ter motivi zabave, kar privlači turiste v eksotične, tropske, obmorske kraje, gorska območja in znamenite prestolnice. Vendar pa lahko v tem okviru najdemo tudi turiste, ki obiskujejo območja zgodovinskega spomina in kraje, kjer so se zgodili tragični dogodki. Koncentracijska taborišča, vojna grobišča, masovna grobišča in kraji bojev ter masakrov, ki predstavljajo najtemnejša poglavja človeške zgodovine, so hkrati tudi kraji spomina in pomembne turistične destinacije, ki jih vsako leto obiščejo milijoni turistov. Tako imenovani "temni" turizem, ki vključuje tudi obiske krajev povezanih s smrtjo, je bil šele pred kratkim priznan kot pomemben segment turističnega sektorja. Na drugi strani lahko ta fenomen beležimo že v zelo starih obdobjih, ko so obiskovalci in avanturisti obiskovali rimske katakombe in piramide v Gizi že v 19. stoletju. Kar nekaj takšnih krajev spomina in tragičnih dogodkov, ki letno privlačijo tisoče turistov, lahko najdemo tudi v Sloveniji in pri njenih sosedah. Pomemben del teh je povezan s prvo svetovno vojno in soško fronto. Bitke na soški fronti so bile ene najpomembnejših bitk prve svetovne vojne. Habsburžani so se zavedali stoletne zgodovine sovraštva med Slovenci in Italijani na tem območju in so uporabili etnične Slovence in ostale Slovane cesarstva kot "topovsko" hrano v bojih med italijansko in avstroogrsko armado. Pripadniki vseh narodov Avstro-Ogrske so se bojevali v teh bitkah. V tem referatu avtorja razpravljata o zgodovinskem pomenu teh bitk s posebnim ozirom na historični spomin, kakršnega pokažejo različni tipi spomenikov: Ruska kapelica pod Vršičem, zgodovinski Muzej soške fronte, grobišče pri Kobaridu in vojaško pokopališče prve svetovne vojne pri Gorjanskem. Referenta se ukvarjata s historičnimi elementi soške fronte in analizira njihove potenciale za mednarodne turiste, še posebej tiste, ki prihajajo iz držav naslednic habsburškega imperija ter Nemčije, Italije in Rusije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 20876808V seminarju smo obravnavali predvsem pojave gramatikalizacije v slovenskem jeziku, ki so nastali pod vplivom nemščine. Ob vsakem pojavu smo iskali vzporednice s slovaškim jezikom. Pojavi gramatikalizacijskih procesov v slovenščini pod vplivom nemščine se razlikujejo med seboj glede na to, ali so se gramatikalizirale neke povsem nove kategorije (npr. article, modal passive) ali pa so se gramatikalizirale nove zgradbe za izražanje že obstoječih kategorij (gender leveling, analytic perfect, possessive perfect, analytic genitive, subject pronouns, ''onikanje'', combinations of numbers, za as infinitive marker, verbal prefixes). Gre za procese, pri katerih jezikovni znaki ali njihove kombinacije postanejo slovnični znaki, in procese, pri katerih že obstoječi slovnični znaki pridobijo neke nove slovnične vloge. V teh procesih se slovenščina pokaže kot jezik, ki je bil pod močnim vplivom nemščine, a tudi italijanščine (opuščanje aorista in imperfekta), medtem ko vpliva madžarščine analiza obravnavanih gramatikalizacijskih procesov ne predvideva, prav tako ni upoštevan morebitni vpliv hrvaščine. Žal pregled gramatikalizacijskih procesov odpira več vprašanj kot daje odgovorov. Kaže nam smeri morebitnih novih raziskovanj, ki bi pomagala sliko dopolniti tako z zgledi kot razlagami pojavov.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 20759048Marburgerdeutsch (mariborska nemščina) ali tudi Kucheldeutsch je zvrst nemškega jezika, ki se je predvsem govorila, deloma tudi pisala, v mestu Maribor / Marburg a.d. Drau in deloma v njegovi okolici predvsem v času Habsburške monarhije in tudi kasneje. Kraj razvoja te različice nemščine leži na jugu habsburške dedne dežele Štajerske, danes v Sloveniji, v regiji, ki jo je zaznamovalo več kot tisoč let sobivanja slovensko in nemško govorečega prebivalstva. Število govorcev mariborske nemščine je bilo skozi stoletja relativno stabilno, zaradi političnih razlogov se je pa močno spremenilo po letu 1918 in kasneje spet po letu 1945, predvsem zaradi izseljevanja nemško govorečega prebivalstva iz mesta. Politično dogajanje se je po drugi svetovni vojni odslikavalo tudi v močnih negativnih konotacijah mariborske nemščine. Danes najdemo v mestu samo še nekaj govorcev te zvrsti, čeprav so časi negativne podobe in pomanjkanja prestiža že mimo. Jezikovno gledano je mariborska nemščina južnobavarska zvrst, ki se od avstrijskih jezikovnih zvrsti razlikuje v rabi v dvojezičnem okolju, kar se kaže v transferencah na različnih jezikovnih ravninah. V prispevku je mariborska nemščina prikazana na primeru posnetka, ob tem so pojasnjene nekatere značilnosti na področju fonologije, besedišča in skladnje. Pojasnjena bo tudi današnja socialna in jezikovnopolitična situacija te zvrsti, tudi z upoštevanjem raznolikosti jezikovnih zvrsti obeh stičnih jezikov, tj. nemščine in slovenščine.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 20510216Monografija prinaša prispevke, ki so nastali na osnovi referatov na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Več glav več ve. Frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi, ki je v soorganizaciji Oddelka za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (vodja organizacije Vida Jesenšek) in Inštituta za slovensko narodopisje, ZRC SAZU potekala v Mariboru in Ljubljani 18. in 19. 4. 2013. Prireditev je bila v neposredni povezavi z dvema nacionalnima raziskovalnima projektoma, ki ju je med leti 2010 in 2013 finančno podpirala ARRS; oba projekta segata na področje frazeologije in paremiologije: Frazeologija nemškega jezika. Nemško-slovenski medkulturni in kontrastivni vidiki (J6-3601, vodja Vida Jesenšek), Slovenski pregovori kot kulturna dediščina. Klasifikacija in redakcija korpusa (J6-3600, vodja Marija Stanonik). Glede na sorodnost tematike in sočasnost projektnega dela je bilo smiselno pripraviti skupno znanstveno srečanje, na katerega sta organizatorja povabila priznane domače in tuje strokovnjake, ki so se seznanili z vsebino in s potekom obeh projektov in poročali o rezultatih lastnih primerljivih raziskav. Skupna organizacija mednarodne konference ima v slovenskem prostoru še dodatno vrednost: omogočila je neposredno in učinkovito vključevanje slovenskega germanističnega, slovenističnega in narodopisnega raziskovanja v mednarodni raziskovalni prostor in s tem tudi dostop do tujih znanj; dala je možnosti za povezovanje različnih raziskovalnih področij in s tem pomembno prispevala k sinergiji znanstvenoraziskovalnega dela. Monografija prinaša prispevke, ki so nastali na osnovi referatov na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Več glav več ve. Frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi, ki je v soorganizaciji Oddelka za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (vodja organizacije Vida Jesenšek) in Inštituta za slovensko narodopisje, ZRC SAZU potekala v Mariboru in Ljubljani 18. in 19. 4. 2013. Prireditev je bila v neposredni povezavi z dvema nacionalnima raziskovalnima projektoma, ki ju je med leti 2010 in 2013 finančno podpirala ARRS; oba projekta segata na področje frazeologije in paremiologije: Frazeologija nemškega jezika. Nemško-slovenski medkulturni in kontrastivni vidiki (J6-3601, vodja Vida Jesenšek), Slovenski pregovori kot kulturna dediščina. Klasifikacija in redakcija korpusa (J6-3600, vodja Marija Stanonik). Glede na sorodnost tematike in sočasnost projektnega dela je bilo smiselno pripraviti skupno znanstveno srečanje, na katerega sta organizatorja povabila priznane domače in tuje strokovnjake, ki so se seznanili z vsebino in s potekom obeh projektov in poročali o rezultatih lastnih primerljivih raziskav. Skupna organizacija mednarodne konference ima v slovenskem prostoru še dodatno vrednost: omogočila je neposredno in učinkovito vključevanje slovenskega germanističnega, slovenističnega in narodopisnega raziskovanja v mednarodni raziskovalni prostor in s tem tudi dostop do tujih znanj; dala je možnosti za povezovanje različnih raziskovalnih področij in s tem pomembno prispevala k sinergiji znanstvenoraziskovalnega dela.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 77153537