V prispevku osvetljujemo socialno sprejetost dijakov s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju: PPPU) v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Naše ugotovitve izvirajo iz empirične raziskave, v katero smo vključili 417 dijakov, od tega 85 s PPPU. Ugotavljamo, da so dijaki s PPPU slabše integrirani v oddelčne skupnosti kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili prek sociometričnih analiz vseh sodelujočih oddelkov. Rezultati sociometrične analize namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih položajih dijakov s PPPU in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s PPPU največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Ob tem pa dijaki s PPPU sebi pripisujejo tudi slabšo oceno socialne samoučinkovitosti v primerjavi s sošolci. Rezultati naše raziskave se nanašajo predvsem na fante, saj je v raziskavi sodelovalo 359 fantov in 58 deklet. Menimo, da lahko učitelji, ki so naklonjeni inkluziji in imajo ustrezno razvite strategije za krepitev socialnih veščin dijakov, pozitivna stališča ter dovolj znanj, povezanih s posebnimi potrebami učencev, pomembno vplivajo na socialno sprejetost mladostnikov s posebnimi potrebami v oddelčni skupnosti.
COBISS.SI-ID: 21468680
Prispevek obravnava model poučevanja, vključno s kriteriji preverjanja znanja, ki temelji na digitalnem pripovedovanju zgodb in se povezuje z učnim ciljem reševanje matematičnih problemov. Model je namenjen bodočim učiteljem in je bil predstavljen v okviru predmeta, namenjenega rabi IKT v razredu. V okviru raziskave smo pred in po izvedenih dejavnostih testirali sposobnosti udeležencev, vključenih v raziskavo, in njihovo zaznavanje izvedenih dejavnosti. Rezultati analize so pokazali, da so bodoči učitelji zmožni učinkovitega razvijanja znanja na področju reševanja matematičnih problemov in da integrirani pristop, ki ga predstavljamo v prispevku, lahko prispeva tako k razvijanju zmožnosti reševanja matematičnih problemov kot pedagoških zmožnosti za uporabo digitalnega pripovedovanja zgodb pri reševanju matematičnih problemov. Za bodoče učitelje, vključene v raziskavo, so bila znanja in orodja, ki so jih spoznali med raziskavo, nova, saj niso imeli izkušenj z digitalnim pripovedovanjem zgodb ali večkodnim oblikovanjem. Med izvajanjem raziskave so se udeleženci iz pasivnih sprejemnikov razvili v aktivne proizvajalce medijskih vsebin. Digitalno pripovedovanje zgodb so razumeli kot strategijo in način za spodbujanje učenčevih zamisli in aktivno grajenje znanja. Rezultati raziskave prispevajo k razvijanju področja poučevanja zlasti s poudarjanjem integriranega pristopa k poučevanju, ki temelji na digitalnem pripovedovanju zgodb in večkodnem oblikovanju in ki je namenjen razvijanju učiteljevih pedagoških zmožnosti in matematičnega znanja.
COBISS.SI-ID: 6979425
Z raziskavami na področju vzgoje in izobraževanja se poskuša ugotoviti, kdaj bi lahko začeli z grupiranjem učencev in kaj naj bi bil cilj grupiranja, kako naj bi ga izvedli ter ali naj bi učence grupirali v heterogene skupine glede na svoje zmožnosti ali naj bi bili razdeljeni v homogene skupine. Namen raziskave je bil analizirati učinke različnih oblik učne diferenciacije in individualizacije v devetem razredu osnovnih šol v Sloveniji. Avtorji so analizirali dve učni obliki diferenciacije in individualizacije, ki sta bili v glavnem prisotni pri pouku matematike, in sicer pouk v homogenih oziroma v heterogenih skupinah. Učinkovitost je bila analizirana tako s kognitivnega vidika (rezultati različnih preverjanj znanja, ocene pri predmetu matematika idr.) kot s konativnega vidika (odgovori učencev v anketi o poučevanju predmeta, odnosu do predmeta, odnosu učitelj-učenec idr.).
COBISS.SI-ID: 1537691588
Socialno vključevanje dijakov s posebnimi potrebami (PP) je rezultat prizadevanj za socialno odgovornost kot posameznikovo odgovornost za uresničevanje soodvisnosti in zahteva celostni pristop in celovitost dosežkov. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je Slovenija postopoma vključila dijake s PP v srednješolske programe. Šole morajo pripraviti individualizirane programe (IP) za vsakega dijaka s PP. Z empirično raziskavo, v katero so bili vključeni učitelji z gimnazij, strokovnih in tehničnih šol, ki so v razredu imeli dijaka/e s PP in nudili dodatno strokovno pomoč (n=131), so avtorji prispevka preverili izvajanje IP za dijake s PP in vloge učiteljev, dijakov in staršev pri pripravi IP. Ugotavljali so razlike glede na vrsto šole, vrsto posebnih potreb in izobraževanje učiteljev. Rezultati kažejo, da večina dijakov pozna IP, vendar redko sodelujejo na sestankih ekspertne skupine. Pri oblikovanju učnih ciljev IP dijaki niso udeleženi pri sprejemanju odločitev, še posebej je to prisotno pri dijakih z učnimi težavami. Starši so vključeni pri izvajanju in evalvaciji IP; so pa starši, katerih otroci imajo učne težave, manj vključeni v proces kot pri drugih oblikah PP. Učitelji z gimnazij so bolj zadržani do dijakov s PP in izvajanja IP. Zato prihaja tudi do razlik glede dosežene ravni sistemskega obnašanja prek družbene odgovornosti, etike soodvisnoti in celostnosti.
COBISS.SI-ID: 20293896
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vpeljava pojmovne mape pri urah kemije vpliva na učinkovitost reševanja nalog s področja organskih reakcij. V prvi fazi raziskave je bila izdelana pojmovna mapa, ki je prikazovala reakcije ogljikovodikov, organskih halogenih spojin in organskih kisikovih spojin. V drugi fazi je bila pojmovna mapa vpeljana v učno uro. Vpliv pojmovne mape je bil preverjen na vzorcu 186 dijakov (povprečna starost 17,8 let), ki so bili razdeljeni v kontrolno (88 dijakov) in eksperimentalno (98 dijakov) skupino. Pred izvedbo eksperimenta sta bili skupini izenačeni glede na nivo razvitosti formalno logičnega mišljenja dijakov in njihove povprečne ocene pri kemiji. Kot inštrument za merjenje vpliva vpeljane pojmovne mape je bil uporabljen test znanja, ki je bil sestavljen iz petih problemskih nalog iz več delov. Vsebina testa znanja je bila izbrana glede na učni načrt za kemijo (reakcije organskih kisikovih spojin) za splošno višjo srednjo šolo (v slovenščini: gimnazija). Analiza reševanja nalog je pokazala statistično pomembne razlike pri odgovorih dijakov eksperimentalne in kontrolne skupine (eksperimentalna skupina M = 15,9; SD = 6,33; kontrolna skupina M = 13,6; SD = 7,93; p = 0,03). Izdelana pojmovna mapa je prispevala k učinkovitejšemu medsebojnemu povezovanju konceptov in posledično k učinkovitejšemu reševanju problemskih nalog.
COBISS.SI-ID: 10604617