Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vpeljava pojmovne mape pri urah kemije vpliva na učinkovitost reševanja nalog s področja organskih reakcij. V prvi fazi raziskave je bila izdelana pojmovna mapa, ki je prikazovala reakcije ogljikovodikov, organskih halogenih spojin in organskih kisikovih spojin. V drugi fazi je bila pojmovna mapa vpeljana v učno uro. Vpliv pojmovne mape je bil preverjen na vzorcu 186 dijakov (povprečna starost 17,8 let), ki so bili razdeljeni v kontrolno (88 dijakov) in eksperimentalno (98 dijakov) skupino. Pred izvedbo eksperimenta sta bili skupini izenačeni glede na nivo razvitosti formalno logičnega mišljenja dijakov in njihove povprečne ocene pri kemiji. Kot inštrument za merjenje vpliva vpeljane pojmovne mape je bil uporabljen test znanja, ki je bil sestavljen iz petih problemskih nalog iz več delov. Vsebina testa znanja je bila izbrana glede na učni načrt za kemijo (reakcije organskih kisikovih spojin) za splošno višjo srednjo šolo (v slovenščini: gimnazija). Analiza reševanja nalog je pokazala statistično pomembne razlike pri odgovorih dijakov eksperimentalne in kontrolne skupine (eksperimentalna skupina M = 15,9; SD = 6,33; kontrolna skupina M = 13,6; SD = 7,93; p = 0,03). Izdelana pojmovna mapa je prispevala k učinkovitejšemu medsebojnemu povezovanju konceptov in posledično k učinkovitejšemu reševanju problemskih nalog.
COBISS.SI-ID: 10604617
Učenje tujih jezikov je kompleksen psihološko pedagoški pojav, ki predpostavlja razumevanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na učne dosežke v šolskem kontekstu. Ključni dejavnik je učenčeva motivacija, ki usmerja učni proces in posredno vpliva na kakovost znanja tujih jezikov. Članek obravnava empirično raziskovalno študijo, ki je bila izvedena na osnovi uporabe vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 591 osnovnošolcev, ki so začeli z učenjem tujega jezika v prvem triletju osnovne šole (v starosti od 6 do 8 let). Rezultati študije kažejo, da je anketiranim učencem na splošno všeč učenje tujih jezikov ter da med učenjem razvijajo pozitivne učno samopodobo. Večina učencev je pri pouku tujega jezika najraje takrat, ko učne dejavnosti vključujejo igro (neformalne učne situacije), medtem ko pouka tujega jezika ne marajo takrat, ko morajo brati ali pisati ("klasičen" pouk). To kaže, da so cilji učenja tujega jezika, kot jih zaznavajo učenci, lahko notranje in/ali zunanje narave. Zato je zelo pomembno, da učitelji tujih jezikov pri mlajših učencih znajo prepoznati njihove temeljne motivacijske značilnosti iz njihovega vedenja med poukom ter jih upoštevati pri načrtovanju pouka in izvajanju učnih dejavnosti. Hkrati bi se učitelji morali zavedati razvojnih značilnosti učencev in njihove jezikovne kompetentnosti. Le tako bodo učenci lahko zadovoljili svoje razvojne potrebe in se hkrati naučili tujega jezika.
COBISS.SI-ID: 9539913
Predpostavili smo, da je vpliv spola učencev na njihovo motivacijo za učenje naravoslovja pogosto precenjen v literaturi in da je njihov kognitivni stil bolj pomemben za motivacijo. Z uporabo strukturnega modeliranja in na podlagi predhodnih raziskav je bil oblikovan natančen vzročni model, da bi preverili to hipotezo. Z uporabo konfirmatorne analize je bil model preizkušen v medkulturnem kontekstu, ki je vključeval štiri države, Malezijo, Slovenijo, Švico in Turčijo, skupno 1188 dijakov. Podatki so bili zbrani z uporabo standardnih vprašalnikov o kognitivnih stilih in motivacije za učenje naravoslovja. Rezultati so pokazali popolno posredovanje sistematizacije - drugo dimenzijo ES teorije med spolom in motivacijo. To pomeni, da spol nima neposrednega vpliva na motivacijo, vendar sistematiziranje razloži 27 % razlik v motivaciji učencev. Posredni vpliv spola je bil sicer pomemben, a zelo nizek, saj je pojasnil le 1,5 % variance v korist dečkov. Empatija - prva razsežnost ES teorije ni imela vpliva na motivacijo učencev. Izkazalo se je, da je ta vzročni model podoben v vseh štirih državah. Rezultati kažejo, da je bolj kot spol potrebno upoštevati učenčev kognitivni stil, kar bi lahko pripeljalo do boljšega razumevanja vplivov motivacije učencev za učenje naravoslovja.
COBISS.SI-ID: 9866825
Z raziskavami na področju vzgoje in izobraževanja se poskuša ugotoviti, kdaj bi lahko začeli z grupiranjem učencev in kaj naj bi bil cilj grupiranja, kako naj bi ga izvedli ter ali naj bi učence grupirali v heterogene skupine glede na svoje zmožnosti ali naj bi bili razdeljeni v homogene skupine. Namen raziskave je bil analizirati učinke različnih oblik učne diferenciacije in individualizacije v devetem razredu osnovnih šol v Sloveniji. Avtorji so analizirali dve učni obliki diferenciacije in individualizacije, ki sta bili v glavnem prisotni pri pouku matematike, in sicer pouk v homogenih oziroma v heterogenih skupinah. Učinkovitost je bila analizirana tako s kognitivnega vidika (rezultati različnih preverjanj znanja, ocene pri predmetu matematika idr.) kot s konativnega vidika (odgovori učencev v anketi o poučevanju predmeta, odnosu do predmeta, odnosu učitelj-učenec idr.).
COBISS.SI-ID: 1537691588
Raziskava zasnovana na razvoju oprijemljivega vmesnika je bila izvedena za analizo, kako učenci, vključno z učenci z nižjimi motoričnimi sposobnostmi in učenci z učnimi težavami, razvijajo geometrijske pojme pri učenju ob podpori oprijemljivega uporabniškega vmesnika, ki podpira združevanje virtualnih in fizičnih reprezentacijskih shem. Raziskava je potrdila odnos med potrebami različnih skupin učencev pri učenju geometrijskih pojmov v povezavi z računalniško podprtim učenjem ob uporabi oprijemljivega vmesnika. Ugotovitve so predstavljene v dveh smereh: (1) uporaba oprijemljivega računalniškega vmesnika omogoča razvoj pojmov ob kombiniranju virtualnih reprezentacij in fizičnih reprezentacij na podlagi dinamične geometrije, (2 ) manipulativne lastnosti oprijemljivega vmesnika omogočajo podporo učencem, ki imajo nizke motorične sposobnosti in težave pri učenju geometrije, kot tudi pri njihovi vključitvi v razred.
COBISS.SI-ID: 9276500