Revija Centra za študij edukacijskih strategij je mednarodno recenzirana revija, z mednarodnim uredniškim odborom, s prostim dostopom. Izhajati je začela leta 2011. Namenjena je objavljanju znanstvenih prispevkov, teoretičnih in empiričnih, s področja izobraževanja učiteljev in edukacijskih ved. Revija izide štirikrat letno. Številke so običajno tematsko usmerjene, v vsaki pa je prostor tudi za druge vsebinske prispevke in predstavitve novejših publikacij. Prva številka leta 2013 je vsebinsko pokrivala predvsem teme o trajnostnem razvoju in izobraževanju, druga sodelovanje šole z okoljem, tretja je bila vsebinsko usmerjena na področje raziskav v fizikalnem izobraževanju, zadnja, četrta, pa na področje reševanja problemov pri pouku matematike. Objavljenih je bilo 27 prispevkov in štirje prikazi knjig. Skupaj je objavljalo 42 avtorjev iz 13 držav. Revija je bila vključena v bazo EBSCO - Education Source Publications, prejeli smo pozitivno recenzijo za vključitev v Scopus, in v nekaj manjših baz, s čimer želimo revijo promovirati čim širšemu krogu bralcev.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
V Sloveniji je vzgoja in izobraževanje nadarjenih na nacionalni ravni bolj sistematično urejena od leta 1999, ko je bil na Nacionalnem svetu za splošno izobraževanje Republike Slovenije sprejet dokument “Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli”. Vzgoja in izobraževanje nadarjenih na osnovni in srednji ravni izobraževanja tako vsebuje dve temeljni deli, in sicer identifikacijo nadarjenih učencev, nato pa prilagajanje pouka v skladu s prepoznano nadarjenostjo posameznega učenca. Namen prispevka je predstaviti temeljne raziskovalne ugotovitve iz nedavno opravljene nacionalne raziskave o vzgoji in izobraževanju nadarjenih v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 1451 učiteljev in 121 šolskih koordinatorjev za delo z nadarjenimi učenci. Rezultati so osredinjeni na strokovno zaznavo obstoječega postopka identifikacije; predstavljeni so večvrstni kriteriji in različni instrumenti za ocenjevanje nadarjenosti ter prednosti ter pomanjkljivosti njihove uporabe. V razpravi so izpostavljene smernice za optimizacijo postopka identifikacije nadarjenih učencev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 9708105Razvoj prostorskih predstav in zmožnost predstavitve prostorskih organizacij, je eden izmed najpomembnejših ciljev likovne vzgoje in izobraževanja. Pomemben prispevek, ki ga likovna vzgoja dolguje novim tehnologijam, je možnost, da ustvarjamo in uporabljamo didaktična sredstva, ki se opirajo bodisi na dinamične ali na statične podobe. V tem kontekstu, namen predstavitve je bil analizirati značilnosti in vpliv različnih didaktičnih sredstev – z dinamičnimi ali statičnimi podobami pri razvoju prostorskega dojemanja učencev in njihovega likovnega izražanja. Lahko sklepamo, da je izjemno pomembno načrtovati ustrezna didaktična orodja, ki nujno upoštevajo cilje likovne naloge: z dinamičnimi podobami spodbujamo edinstveno doživetje izkušnje prostora, vendar pa lahko porodimo negotovost in negativna čustva, zlasti pri učencih, ki imajo težave pri izražanju v dveh dimenzijah prostora. Ta ugotovitev je lahko pomembna pri drugih šolskih predmetih, ki potrebujejo razvite prostorske predstave za razumevanje vsebin.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 9863753Učenci naj bi razvili primerne naravoslovne kompetence med osnovnošolskim izobraževanjem. Raziskave kažejo, da ima motivacija za učenje naravoslovja pomemben vpliv na učenčev razvoj naravoslovnih kompetenc. Namen te študije je proučiti možnosti za razvoj razumevanja specifičnih bioloških, kemijskih in fizikalnih pojmov pri učencih ter oceniti njihovo motivacijo za učenje naravoslovja med prvim letom izvajanja projekta PROFILES v osnovni šoli (8. in 9. razred). V raziskavi je skupaj sodelovalo 989 osnovnošolcev. Podatki so bili zbrani s pomočjo Vprašalnika o motivacijskem učnem okolju (MoLE) in s specifičnimi preizkusi znanja učencev glede na posamezni predmet in preverjano učno vsebino. Sodelujoči učenci so bili razvrščeni v eksperimentalno in kontrolno skupino na vsaki šoli. Učenci so v eksperimentalni skupini izpolnjevali MoLE vprašalnik pred in po izvedbi učnega modula ter preizkuse znanja. Učenci, razvrščeni v kontrolno skupino, so bili izpostavljeni tradicionalnemu poučevanju določene vsebine in so tudi izpolnjevali MoLE vprašalnik pred in po izvedbi učnega modula ter preizkuse znanja. Učenci obeh skupin so bili poučevani iste pojme. V enem šolskem letu sta bila uporabljena vsaj dva PROFILES modula v eksperimentalni skupini učencev. Rezultati kažejo, da se v dojemanju večine motivacijskih postavk učnega okolja, razen spremenljivke "ustreznost učne vsebine", učenci kontrolne in eksperimentalne skupine pred in po izvedbi PROFILES učnih modulov, statistično ne razlikujejo. Primerjava učenčevih razumevanj preverjanih naravoslovnih pojmov oz. pridobljenih osnovnih naravoslovnih kompetenc pa kaže, da obstajajo nekatere razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino, vendar je potrebna dodatna analiza. Sklepati je mogoče, da bi morali učitelji v pouk umestiti tri-stopenjski model značilen za PROFILES pristop, da bi dosegali boljše učne rezultate pri vseh naravoslovnih predmetih, poleg tega pa bi bilo potrebno izvajanje modulov spremeniti tudi tako, da bi učitelji imeli bolj aktivno vlogo pri poučevanju s PROFILES moduli, saj kot izgleda le sodelovalno učenje ni dovolj osredotočeno na učenčevo učenje v osnovni šoli.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 9989449Verjetnost je matematična vsebina, ki so se jo učenci v Sloveniji glede na večino drugih držav začeli učiti razmeroma pozno (v srednji šoli), in še to v večini srednjih šol le na formalni ravni. V novem učnem načrtu matematike za devetletno osnovno šolo so te vsebine vpeljane že v osnovni šoli. Poučevanje in učenje verjetnosti v osnovni šoli seveda ni eksplicitno in formalno, ampak je zgolj sistematično pridobivanje izkušenj. Učence s smiselno stopnjevanimi dejavnostmi pripravljamo na kasnejšo matematično analizo slučajnih dogodkov. Učenec naj bi namreč predvsem preko igre pridobival izkušnje s slučajnimi dogodki in si pri tem razvijal sposobnosti predvidevanja pri slučajnih dogodkih. Pri tem naj bi učenec prehodil naslednje nivoje: sprejeti negotovost, znati predvideti, primerjati verjetnosti, predno bi kasneje dojel statistično in klasično definicijo verjetnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1536028100