Članek obravnava skrivanje znanja, ustvarjalnost in motivacijsko klimo v timih. Predstavljena je večnivojska študija 240-ih zaposlenih razdeljenih v time v dveh večjih slovenskih podjetjih, eksperimentalna študija s pomočjo 132-ih študentov. V študiji smo ugotovili, da ko zaposleni skrivajo znanje, s tem sprožijo t.i. recipročno zanko nezaupanja, ki ima za posledico, da tudi njihovi sodelavci ne želijo deliti znanja z njimi. Ti učinki skrivanja znanja so odvisni od motivacijske klime; kriterijev, s katerimi se opisuje, meri in nagrajuje uspešnost ali neuspešnost v delovnem okolju. Z vplivanjem na vzorce družbene izmenjave med sodelavci so negativni učinki skrivanja znanja na lastno ustvarjalnost še potencirani v t.i. uspešnostni klimi, blaži pa jih t.i. mojstrska klima. implikacije za prakso in nadaljnje raziskovanje so obravnavani.
COBISS.SI-ID: 21288678
V prvem delu prispevka pišemo o opredelitvi trajnostnega vodenja v mednarodni literaturi in slovenskem izobraževalno-poslovnem okolju. V drugem delu prispevka predstavimo rezultate empirične raziskave, s katero smo v obdobju petih let ugotavljali najučinkovitejše mehanizme razvoja trajnostnega vodenja pri poučevanju kot ene izmed funkcij managementa. Rezultati longitudinalne raziskave kažejo, da so študentje pozitivno sprejeli trajnostno naravnane aktivnosti v okviru iniciative Re.misli, pri čemer je potreben nadaljnji sistematičen pristop k razvoju trajnostnega vodenja študentov, ki pomeni skrb za posameznika, fakulteto, družbo in naravo. Validacijski intervjuji so potrdili, da udeleženci razvoja trajnostnega vodenja aktivno razvijajo trajnostno vodenje in da zaznavajo pozitivne učinke tako na ravni razvoja fakultete v smeri trajnostnega razvoja kot tudi na individualni ravni razvoja študentov v smeri zavedanja družbeno-okoljske odgovornosti. Praktične implikacije raziskave kažejo na potrebo po razvoju vodenja, ki je usklajeno z aktualnimi potrebami širšega okolja, kar pomeni odmik od tradicionalnih teorij velikih vodij ter nudi nadaljnje pedagoške in raziskovalne priložnosti za razvoj vodenja med mladimi.
COBISS.SI-ID: 22404582
Članek je s strani revije Multinational Business Review in njenega založnika (Emerald Publishing) prejel nagrado za izjemen zgodovinski oris nastanka Bartlettove in Ghoshalove transnacionalne tipolgije, ki razločuje med različnimi tipi mednarodnih podjetij. Njuno delo (Bartlett & Ghoshal, 1989) še danes velja za eno izmed 50 najvplivnejših del 20. stoletja na področju management po mnenju Financial Times-a. Gre za prvo delo, ki istematično in celovito prikaže dela, ki so vplivala na nastanek njune tipologije ter oriše več kot 10-letni razvoj njunega dela.
COBISS.SI-ID: 21646054
V dveh študijah, tako na zaposlenih in v eksperimentalni na študentih, smo raziskali zaznano podporo vodje kot ključno situacijsko spremenljivko, ki omogoča pretvarjanje visoko ustvarjalnih idej v implementirane inovacije. Najprej smo predlagali in testirali, kako visoke ravni ustvarjalnih idej vodijo v zmanjšanje njihove ravni implementacije. Na podlagi teoretičnega okvira alokacije virov smo hipotetizirali in potrdili kurvilinearno razmerje med generiranjem idej ter njihovo implementacijo v obliki narobe obrnjene črke U. Odkrili smo tudi, da lahko višje ravni zaznane podpore vodij ublažijo kurvilinearnost v razmerju, saj s tem vodje omogočijo zaposlenim dostop do virov in podpore, potrebnih za implementacijo visoko ustvarjalnih idej.
COBISS.SI-ID: 22081254
Avtentično vodenje (lastna percepcija in percepcija sledilcev ter zadovoljstvo pri delu zaposlenih. Raziskava na 171 zaposlenih v 24 timih z neposrednimi vodjami v slovenskem podjetju. Zgolj zaznana, ne lastna avtentičnost vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Interakcijski efekti nakazujejo, da je pomembna usklajenost obeh percepcij. Z analizo polinomne regresije smo pokazali, da morajo biti percepcije lastne (s strani vodje samega) ter zaznane (s strani zaposlenih) avtentičnosti usklajene na najvišjih ravneh, da bi vodile h kar se da visokim ravnem zadovoljstva pri delu zaposlenih.
COBISS.SI-ID: 21786342