Članek je rezultat empirične raziskave med slovenskimi društvi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V osrednjem delu članka so predstavljeni rezultati ankete, ki jo je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU med njimi izvedel spomladi 2012. Uvodnim podatkom o nekdanji in današnji prisotnosti Slovencev na obravnavanih območjih sledi povzetek ugotovitev kvantitativne in kvalitativne analize anketnih odgovorov ter informativno-strateških posvetov na terenu, ki jih je Inštitut soorganiziral v času izvajanja ankete. Članek je uvrščen v kategorijo: 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), SSCI, MBP.
COBISS.SI-ID: 35516973
V prispevku avtorica oriše kontekst aktualnega raziskovanja ženskih migracij in skrbstvenega dela kot novodobnega fenomena razvitih družb, kjer naj bi po splošnih pričakovanjih že pred časom izginil. Knjigo Daše Koprivec o aleksandrinkah umesti v širši evropski in globalni trend raziskovanja, ki razkriva pretekle in sodobne oblike ženskega plačanega skrbstvenega dela. Deloin s tem povezana migracija žensk je bilo vedno vraščeno v družbeno predpisano normativiko spolnih vlog in posledično v nacionalno imaginacijo. Kot dokazuje avtorica, je prav zato aleksandrinstvo v Sloveniji posebej aktualna tema. Pomembne pa so tudi subjektivne izkušnje žensk migrantk in njihovih potomcev, ki jih končno naredijo slišne prav takšne raziskave, kot joje objavila Daša Koprivec. Članek je uvrščen v kategorijo: 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), MBP.
COBISS.SI-ID: 36576813
Prispevek obravnava demografski razvoj Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne, ko je bila dežela, skladno s splošnimi težnjami, priča pospešeni rasti števila prebivalstva. Tej je botroval povečani razkorak med rodnostjo in zmanjšano smrtnostjo, dejanska rast pa je bila znatno manjša od naravne zaradi izseljevanja. To je bilo usmerjeno v razne avstrijske dežele in tudi v tujino, njegova glavna destinacija pa je bil Trst. Prikazane so razvojne specifike posameznih delov dežele s poudarki na sistemskih razlikah med demografijo glavnega mesta Gorice, katerega rast je bila odvisna predvsem od priseljevanja, in podeželskih območij, kjer je bila rast rezultanta različnih in spremenljivih razmerij med naravnim in emigracijskim saldom. Prikazano je tudi priseljevanje iz drugih avstrijskih dežel in tujine, zlasti iz Italije, ter selitveni premiki znotraj dežele, ki so držali proti glavnemu mestu in proti razvijajočim se industrijskim območjem. Na začetku 20. stoletja je v tendencah demografskega dogajanja zaznati spremembe v družbenih in gospodarskih strukturah, ki so jih determinirali razvoj industrijskih središč, uveljavljanje tržnega kmetijstva in izboljšanje prometnih povezav. Z vidika relacije središče-periferija se kažejo demografska razmerja znotraj dežele, predvsem pa, kako je dežela kot taka delovala kot širša periferija Trsta.
COBISS.SI-ID: 36537901
Migranti in njihovi potomci Internet pogosto uporabljajo, da bi se seznanili, ohranili ali okrepili svojo etnično in kulturno identiteto ter za vzdrževanje socialnih vezi z državo izvora in drugimi izseljenci. Tudi društva, klubi in druge organizacije Slovencev in njihovih potomcev po svetu so se premaknili v virtualni svet. Učenje slovenskega jezika in kulture s pomočjo interneta so prve omogočile tako imenovane statične spletne strani, ki služijo tudi kot orodje za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne dediščine. Toda Slovenci so čedalje bolj prisotni tudi na virtualnih socialnih omrežjih, kot recimo Facebook, Myspace in Youtube, ki so manj ekskluzivni, bolj interaktivni in privlačijo predvsem mlajše generacije slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. S pomočjo široke analize spletnih strani, portalov in socialnih omrežij, kjer se Slovenski izseljenci in njihovi potomci učijo in razpravljajo o različnih temah, povezanih s slovensko kulturo, avtorja ugotavljata, da o skupnih pomenih ni nujno govoriti in razpravljati znotraj okvira le enega jezika, temveč se o kulturi, dediščini in sodobnih načinih življenja lahko neformalno učimo tudi skozi večjezikovno diskusijo na različnih spletnih straneh, forumih in preko socialnih omrežij. Članek je uvrščen v kategorijo: 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), MBP.
COBISS.SI-ID: 36495917
Kranjska klobasa v obdobju od pomladi narodov do razpada Avstro-Ogrske ni bila zgolj polnilo želodca, temveč tudi poživilo sprva prebujajoče se in pozneje v zadnjih desetletjih obravnavanega obdobja že povsem prebujene narodne identitete. Imela je posebno mesto v slovenski družbi in kulturi. Predvsem je imela velik simbolni, označevalni potencial, bila je močno označen objekt, ki je lahko pritegnil zelo različne (upo)rabe, med drugimi tudi »politične«. Besedilo se omejuje na tri pojave kranjske klobase v slovenski politiki obravnavanega obdobja, zabeležene v časopisju: v žuganju piscev Slovenskega naroda »elastikom« – politikom zmerne narodne politike v Taaffejevem obdobju, v sporih znotraj socialističnega tabora med Slovenci v ZDA in v enem od največjih družbeno-političnih škandalov na Kranjskem pred prvo svetovno vojno, zavretem v ozračju neizprosnega liberalno-klerikalnega boja za oblast, v t. i. aferi Theimer.
COBISS.SI-ID: 36471853