V knjigi so celovito predstavljene osnove proizvodnje sadnih žganj od surovine do senzoričnega ocenjevanja. Vsebinsko je knjiga priročnik za proizvajalce sadnih žganj. Poglavja vključujejo izbiro surovine, postopke priprave sadja, fermentacijo, destilacijo, opis preprečevanja možnih napak ter osnove senzoričnega ocenjevanja. Predstavljena je tudi zakonodaja s področja žganjarstva, na koncu pa so predstavljeni recepti za izdelavo nekaterih tradicionalnih likerjev, ki se proizvajajo v Sloveniji.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 268173568V raziskavi smo ovrednotili prehranski status posameznika ter preverili ali lahko papirno obliko prehranskega dnevnika nadomestimo z elektronsko obliko. Ugotovili smo, da je prehranski status nosečnic in doječih mater glede na obravnavana hranila neustrezen. Najbolj problematičen je vnos folne kisline, železa, vitamina D in joda. V drugem delu raziskave je 50 sodelujočih nosečnic izpolnilo štiridnevni prehranski dnevnik v papirni obliki ter istočasno prek računalnika. V tretjem delu raziskave smo preverili uporabo kombinacije metode štiridnevnega prehranskega dnevnika in metode frekvenčnega vprašalnika pri 35 doječih materah. Podatke smo ovrednotili s programom Prodi 5.7 Expert Plus ter rezultate o povprečnem dnevnem vnosu energije in hranil ter posameznih skupin živil med seboj primerjali. Z večjim številom uporabljenih metod bi lahko pri posamezniku natančneje določili njegov prehranski status.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4232312V raziskavi smo preverili vpliv čistosti starterske kulture, različnih komercialnih sevov kvasovk in njihovih kombinacij, ter pogojev alkoholne fermentacije (AF) (temperatura in delovni volumen) na vsebnosti osnovnih kemijskih parametrov, prostega aminokislinskega dušika (FAN), glutationa (GSH), hidroksicimetnih kislin (HCK) in glavnih aromatičnih spojin v vinu sorte sauvignon (Vitis vinifera L.) ter s tem na njegovo senzorično kakovost. V raziskavo smo vključili tri letnike (2009-2011) mošta sauvignon iz vinorodne dežele Podravje, vinifikacije pa smo izvedli v različnih delovnih volumnih (mikro- in makrovinifikacije) in pri različnih temperaturah (nižje in višje) z uporabo 13 izbranih starterskih kultur kvasovk. Posamezne spojine v moštu in vinu smo kvantitativno določili z uporabo HPLC-FLD (GSH), HPLC-DAD (HCK), GC-MS (hlapni tioli) in HS-SPME-GC-MS (metoksipirazini). Čistost starterskih kultur je pomembno vplivala na fermentacijsko kinetiko, tvorbo hlapnih kislin (HK) in ohranjanje vsebnosti GSH v vinih. Potrdili smo značilen vpliv starterskih kultur na vsebnost HK, FAN, HCK, GSH in hlapnih tiolov v vinu. Sposobnost sproščanja hlapnih tiolov pri posameznih starterskih kulturah je bila v veliki meri odvisna od temperature AF, saj smo predvsem pri višjih temperaturah AF pridelali vina z večjimi vsebnostmi 4-merkapto-4-metil-pentan-2-ona (4MMP) in 3-merkaptoheksan-1-ola (3MH), ter manjšimi vsebnostmi 3-merkaptoheksil acetata (3MHA). Vina z večjimi vsebnostmi hlapnih tiolov, predvsem 4MMP, so bila večinoma višje ocenjena za senzorični lastnosti tropska aroma in celokupna kakovost. Višje temperature AF so se odrazile s hitrejšo fermentacijsko kinetiko kvasovk ter posledično manjšimi vsebnostmi GSH in HCK v pridelanih vinih. Hitro znižanje temperature v začetni fazi AF je negativno vplivalo na presnovo starterskih kultur, kar se je odrazilo z zmanjšanjem vsebnosti HCK in GSH kot tudi vseh treh hlapnih tiolov v vinih. Določene lastnosti posameznih starterskih kultur so se izrazile ne glede na uporabljen delovni volumen fermentorja, temperaturo AF ali letnik mošta, s čimer smo potrdili ponovljivost njihovih lastnosti tako v mikrovinifikacijskih kot v industrijskih merilih. Potrdili smo, da niti starterske kulture, niti delovni volumen in temperatura AF ne vplivajo na vsebnosti metoksipirazinov v vinu. Na osnovi končnih rezultatov vsebnosti GSH in hlapnih tiolov v vinih smo kot najbolj primerni za pridelavo vina sauvignon določili dve starterski kulturi, ki sta tvorili večje vsebnosti 4MMP in 3MHA, kar se je odrazilo z intenzivnejšo tropsko aromo in boljšo celokupno kakovostjo teh vin.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4298360