Z zdravjem povezan življenjski slog posameznika je rezultat njegove izbire, poleg tega pa je odvisen tudi od možnosti v fizičnem in socialnem okolju, ki izvajanje te izbire omogočajo. Cilj študije je bil raziskati povezave med zunanjim prostorom stanovanjskih naselij in načinom življenja njihovih stanovalcev. Raziskava je osredinjena na nova, zgolj stanovanjska naselja, ki imajo v primerjavi s starejšimi soseskami malo odprtega prostora z revno programsko opremljenostjo. Rezultati terenskih popisov, opazovanj in kartiranj vedenj ter anket med prebivalci so pokazali, da je pomanjkanje opremljenosti zunanjega prostora povezano z manj različnimi dejavnostmi na prostem, ki so omejene na dejavnosti v tranziciji, manj porabljenega časa na prostem in nižjim zadovoljstvom z domačim okoljem. Ljudje, ki živijo v takih stanovanjskih naseljih, imajo večjo verjetnost, da razvijejo manj zdrav življenjski slog, kar je še posebej pomembno za ranljive skupine, kot so majhni otroci in starejši.
COBISS.SI-ID: 7972729
Poglavje temelji na primerjalni demografski analizi desetih alpskih regij, ki je bila narejena na osnovi obsežne kvantitativne in kvalitativne zbirke podatkov. Posplošimo lahko, da v občinah najdemo tako negativno kot pozitivno naravno rast prebivalstva. Vidno je zvišanje starosti , pri kateri ženske prvič rodijo, kar je pogojeno z daljšo dobo šolanja, slabo dostopnostjo do stanovanj, zahtevnejšimi pogoji zaposlitve in drugimi dejavniki. Struktura starostnih skupin se je v večini regij od poznih 70. do zgornjih 80. let 20. stoletja dramatično spremenila. V kvalitativni analizi smo identificirali probleme, kot so pomanjkanje delavnih mest in stanovanj za mlade ter poslabšanje kakovosti storitev, četudi na drugi strani prihaja do uveljavitve inovativnih ukrepov. Dodatno smo pregledali možnosti, na kakšne načine lahko te probleme naslovimo s pomočjo prostorskega načrtovanja. Rezultati kažejo, da nekatere regije že imajo programe ali ukrepe, ki so lahko tudi vključeni v dokumente politik. Kljub temu pa politična prepoznavnost in promocija teh problemov še vedno manjkata, zlasti na lokalni ravni.
COBISS.SI-ID: 2584515
Kultivacija je bila tradicionalno mehanizem izrabljanja narave, danes pa je postala uveljavljen ukrep v politikah ohranjanja narave. Zaradi nedokazane uspešnosti je večina truda vloženega v tehnične izboljšave, malo pa je premisleka o pravilnosti in etičnosti samega izhodišča. Na primeru nadomestnih habitatov v prispevku ilustriramo etične dileme in predlagamo alternativno rešitev, ki temelji na integraciji ohranjanja narave z oblikovalskimi in družbenimi vidiki. Pristop je bil preverjen na primeru nadomestnih habitatov za območje HE na spodnji Savi (Brežice in Mokrice), kjer smo povezali 18 nadomestnih habitatov in mirnih con v izobraževalno-rekreacijsko pot. Predlog je bil preverjen v skupini 14 strokovnjakov s področja načrtovanja in ohranjanja narave, ki so potrdili smiselnost načrtovanja takih večfunkcionalnih krajin.
COBISS.SI-ID: 8009337
Degradirana urbana območja so skupna značilnost starih evropskih industrijskih regij. Medtem ko se veliko regij poslužuje tehničnih, “izbriši vse sledi” rešitev, druge prepoznavajo potenciale teh območij za regionalni razvoj, med katere vključujejo tudi industrijsko dediščino (stavbe, infrastrukturo idr.). Oba projekta teritorialnega sodelovanja, financirana s pomočjo EU, poimenovana ReSOURCE in Shift-X, sta poskušala razviti različne pristope za rabo teh potencialov. Kot enega izmed rezultatov lahko omenimo bazo različnih primerov uporabe potencialov v porudarskih regijah Srednje Evrope, ki kaže na raznovrstne možnosti izrabe. Na osnovi rezultatov projekta Shift-X, prispevek izpostavlja pomen aktivnega pristopa k razvoju degradiranih območij, ne samo za regionalno gospodarstvo, ampak tudi za družbeno identiteto vključenih regij.
COBISS.SI-ID: 8056441
V dvajsetletnem obdobju je slovenska vlada sprejela že tri prostorske zakone, kar se kaže v približno petindvajset različnih tipih prostorsko-načrtovalskih dokumentov, ki so trenutno veljavni. Medtem ko je bil prvi zakon o urejanju prostora le prehodni zakon, je druga zakonodaja iz leta 2003 vpeljava celovito in bolj strateško orientirano prostorsko načrtovanja. Čeprav je drugi zakon vpeljal tudi ustrezno podlago za načrtovalskih sistem na treh upravnih ravneh, je tretji zakon prostorsko načrtovanje preusmeril v sredozemski stil prostorskega načrtovanja, ki temelji bolj na urbanizmu. V nasprotju s prejšnjimi pristopi četrta – zadnja reforma , ki jo je začelo ministrstvo, pristojno za urejanje prostora v letu 2013 temelji bolj na sodelovanju z javnostjo. Pri tem se država sooča s podobnimi problem kot druge vzhodnoevropske države. Avtorici podpirata idejo, da se novo zakonodajo lahko pripravlja le ob ustrezni presoji uspešnosti prejšnji in trenutnem stanju, zato je bila v letu 2010 izvedena presoja učinkov predpisov, ki temelji na šestih kriterijih. Članek se osredotoča na štiri kriterije in sicer razumljivost, legitimnost, transparentnost in odprtost ter trajnost, s čimer je prikazana aktualna prostorsko-načrtovalska kultura. Avtorji prikažejo, kako bi morali vsi deležniki ustrezno oceniti situacijo, se najprej odločiti o celovitem konceptu prostorskega načrtovanja, ki ga želijo uveljaviti in šele nato pripraviti novo zakonodajo. Samo tak, z informacijami podprt pristop lahko prinese dolgoročne in trajnostne rezultate.
COBISS.SI-ID: 8008313