Članek obravnava koncept krajinske identitete s perspektive petih osnovnih človekovih čutov: vida, sluha, vonja, dotika in okusa. Čeprav je človekovo okolje multisenzorni medij, bogat z informacijami na vseh zaznavnih nivojih, pa je krajinska identittea največkrat obravnavana zgol kot vizualni koncept. Raziskava temelji na predpostavki da identifikacija s prostorom nastaja skozi zaznavo značilnosti z različnimi čutili. Za območje raziskave je izbrana Dalmacija, za katero smo z uporabo analize pisnega gradiva (poezije in turističnega promocijskega gradiva) ugotavljali zastopanost vizualnih in nevizualnih značilnosti prostora, ki ustvarjajo njeno krajisnko identiteto. Rezultati, ki so pokazali, da je zaznavna podoba Dalmacije čutno raznolika, odpirajo nova vprašanja in možnosti uporabe na različnih področjih, od raziskav krajine do trženja v turisične namene.
COBISS.SI-ID: 7656057
Natura 2000 državam članicam, tudi Sloveniji, povzroča težave pri izvajanju, poleg pozitivnih okoljevarstvenih pa prinaša tudi negativne gospodarske, družbene in upravljavsko-administrativne učinke. Za izboljšanje rezultatov sprejemanja in izvajanja EU politik je bil v projektu ESPON EATIA razvit participativen postopek za presojo prostorskih učinkov. Habitatna direktiva poleg pozitivnih učinkov na ohranjanje biodiverzitete pomeni veliko oviro za gospodarstvo in izvajanje investicij, a prispeva tudi k turističnemu potencialu območij in možnostim za razvoj novih panog. Čeprav predpis prispeva k dvigu kakovosti bivanja, hkrati podaljšuje postopke prostorskega načrtovanja ter konflikte med investitorji in lokalno skupnostjo. Pristop se je izkazal za ustrezen medij za izmenjavo izkušenj različnih deležnikov, ki so vključeni bodisi v pripravo bodisi v izvedbo predpisov, in ustrezno orodje za globalno oceno učinkov izbranega EU predpisa.
COBISS.SI-ID: 35778605
Prispevek predstavlja problematiko stanovanjskih naselij iz časa politično-ekonomskih sprememb v začetku devetdesetih let ter prehoda v tržno ekonomijo. Raziskava obravnava nove stanovanjske soseske, ki imajo v primerjavi s starejšimi izrazito enoznačen stanovanjski program, odprti prostor pa je zelo okrnjen tako programsko kakor po obsegu. Raziskovalni problem je vezan na kakovost bivanja v teh soseskah, pri čemer mislimo predvsem na starejše in otroke, ki so močno odvisni od zelenih površin v neposredni okolici svojih bivališč. Pri tem nas zanima, kako svoje bivanjsko okolje doživljajo stanovalci in kako utegne pomanjkljiv odprti prostor vplivati na vedenjski slog, ki zdravje podpira ali ne. Na eni strani raziskave potrjujejo pomen aktivnosti v odprtem prostoru za človekovo zdravje, na drugi strani pa sodobne paradigme urejanja prostora narekujejo urbano prenovo, zgoščevanje in razvoj navznoter. Raziskava je potekala v naslednjih metodoloških sklopih: opis posamezne soseske po urbanističnih kazalcih, opazovanje in kartiranje vedenja in anketiranje stanovalcev. Rezultati potrjujejo povezavo med odprtim prostorom in njegovo rabo, prav tako pa tudi slabšo kakovost odprtega prostora novih stanovanjskih naselij v primerjavi s starejšimi ter uveljavljenimi urbanističnimi standardi.
COBISS.SI-ID: 7656569
Poglavje, objavljeno v monografiji o upravljavski usposobljenosti, se osredotoča na posebnosti in značilnosti upravljavske sposobnosti v starih industrijskih regijah, ki jih zaznamujejo neprestane gospodarske spremembe. Škoda, s katero se spopadajo te regije, je velika: zaprtje rudnikov in z rudarsko dejavnostjo povezanih industrij je vodilo do deindustrializacije, visoke brezposelnosti in izseljevanja iz prizadetih območij. Zato so avtorji mnenja, da je ustvarjanje novih razvojnih poti za takšne regije kompleksna in zahtevna naloga, še zlasti ker so akademske in politične debate o strukturnih spremembah v starih industrijskih regijah kljub vztrajnosti spremljajočih problemov nimajo večjega vpliv. Poglavje izpostavlja deležnike v prizadetih regijah – obravnavani sta nemška regija Zwickau-Lugau-Oelsnitz in slovensko Zasavje – in njihovo upravljavsko sposobnost, da se soočijo s strukturnimi problemi regionalnega razvoja. Na osnovi tega so predstavljene pomanjkljivosti upravljavske sposobnosti in okvira, v katerem delujejo deležniki, ter možnosti in omejitve, s katerimi se ti soočajo.
COBISS.SI-ID: 2524611
Članek temelji na raziskavi, opravljeni pred priključitvijo Slovenije EU z namenom ugotoviti, kako lokalni prebivalci dojemajo in predvidevajo družbeno-gospodarske posledice in spremembe v kulturni krajini. Avtorica je analizirala, kako se napovedane spremembe odražajo v prostoru 10 let kasneje in kako je odprtje meje izboljšalo kakovost in dojemanje krajine. Slednja se je spremenila zlasti zaradi prekomejnih CBC iniciativ, namenjenih izboljšanju lokalnega in regionalnega gospodarstva, napredku kmetijstva in večji trajnosti regije. Priključitev Evropski uniji je regiji prinesla pozitivne spremembe, vendar se je treba zavedati tudi nezaželenih posledic, ki nastanejo zaradi prilagajanja lokalnih skupnosti evropskim politikam.
COBISS.SI-ID: 7625081