Prispevek izhaja iz problematike zmanjševanja obsega kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Obravnava pristope k varstvu kmetijskih zemljišč in predstavlja možne pristope k določanju trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ). Ker trenutni sistem varstva kmetijskih zemljišč očitno ni dovolj učinkovit, je v pripravi nov koncept za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. S tem izzivom so se soočili tudi študentje 1. letnika magistrskega študija krajinske arhitekture, ki so v okviru predmeta Studio I pripravili nekaj predlogov možnih konceptov za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Najpomembnejša izhodišča za razvoj metodologije so: upoštevanje regionalnih in lokalnih značilnosti kmetijske proizvodnje, zagotavljanje čim večje stopnje samooskrbe, uvajanje novih tehnologij ter ohranjanje kulturne krajine.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 8191609Članek obravnava problematiko opuščenih kočevarskih vasi. Te so posledica političnih in gospodarskih razmer na Kočevskem pred drugo svetovno vojno in načrtnega izseljevanja kočevskih Nemcev v začetku vojne. Predstavljena sta zgodovinski kontekst in razvoj dogodkov, ki je vodil v današnje stanje. V nadaljevanju so raziskani podobni primeri drugod po Evropi in poskusi njihovega oživljanja. Na osnovi teh izhodišč je bil izbran ekstenzivni turizem kot nosilna dejavnost oživljanja kočevarskih vasi. Pogoji za opravljanje te dejavnosti so merila, s katerimi vrednotimo vse nenaseljene kočevarskih vasi v občini Kočevje glede na njihovo primernost za gradnjo manjšega turističnega naselja, ki bi omogočalo oživitev območja, vključitev v sistem naravnih in kulturnih vrednot Kočevske in deloma tudi stalno naselitev v vasi. Rezultat je načrt vasi, ki bi jo namenili turističnim objektom, z možnostjo vstavljanja komplementarnih rab in smernice za primerno ravnanje z drugimi opuščenimi kočevarskimi vasmi.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 2694851Paradigma zgoščevanja poselitve vodi v zmanjšanje in siromašenje zunanjih površin, kar je v nasprotju z rezultati raziskav, ki dokazujejo, da je telesna dejavnost povezana s človekovim zdravjem. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med zunanjim prostorom večstanovanjskih sosesk in življenjskim slogom njihovih prebivalcev. Ocenjevali smo kakovost oblikovanja zunanjega prostora na osnovi terenskega popisa in kart, dejanske aktivnosti prebivalcev na osnovi opazovanja vedenja ter stališča in zaznave do odprtega prostora in lastnega zdravja na osnovi ankete. Rezultati kažejo, da na zadovoljstvo z zunanjim okoljem ter na kakovost bivanja najbolj vplivajo socio-ekonomski dejavniki, kot sta izobrazba in dohodek. Po drugi strani pa so skupine uporabnikov, predvsem otroci in starejši ter manj ekonomsko privilegirani, katerih bivalno okolje je pomembno za njihovo telesno in družbeno dejavnost in s tem za kakovost njihovega bivanja.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 8191097Namen naloge je bil pripraviti strokovne podlage za izdelavo smernic za krajinske značilnosti, pomembne za ohranjanje krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Za to je bilo potrebno: (1) določiti povezavo med značilnostmi in prvinami krajinske pestrosti in biotsko raznovrstnostjo ter vpliv, ki ga ima tehnologija kmetijske pridelave, (2) identificirati krajinske prvine, ki so pomembne za biotsko raznovrstnost in (3) pripraviti usmeritve za njihovo ohranjanje. Oblikovan je bil teoretični model za ocenjevanje strukturne krajinske pestrosti ter pripravljen seznam 18 krajinskih prvin. S terenskim ogledom in popisom krajinskih prvin na izbranih testnih ploskvah velikosti 1km2 (Parje, Barje, Trenta) je bil preverjen teoretični model, ocenjena kakovost zajema krajinskih prvin z obstoječih podatkovnih slojev ter pripravljen pregledovalnik za podporo zajemu. Ugotovili smo, da je zaradi nestalnosti vegetacijskih krajinskih prvin ter nezanesljive prepoznavnosti z DOF posnetkov nujna preveritev na terenu. V pogledu krajinske pestrosti se območja uvrstijo med srednje oz. visoko pestra, v pogledu biotske raznovrstnosti pa lahko vsa tri območja uvrstimo med visoko pestra. Na biotsko raznovrstnost očitno bolj vpliva sestavna krajinska pestrost (število tipov) kot oblikovna (število poligonov), pomembna pa sta tako površinski pokrov (zlasti njegovi sonaravni in naravni tipi) kakor tudi posamezne krajinske prvine. Ocene krajinske pestrosti ter seznam krajinskih prvin so izhodišča za pripravo ukrepov na področju ohranjanja narave in skupne kmetijske politike (SKP). Skupna usmeritev za vse navedene prvine je njihovo ohranjanje predvsem v intenzivno obdelani kmetijski krajini in ekstenzivna raba njihove neposredne okolice. Ukrepi za ohranjanje posameznih krajinskih prvin so podrobneje opisani pri vsaki prvini, mogoče pa jih je izvajati skozi mehanizme ohranjanja narave, določitev krajin kot naravnih vrednot ter vključitev krajinskih prvin med pogoje navzkrižne skladnosti ali v ukrepe kmetijskega okoljsko podnebnega paketa. Model za ocenjevanje krajinske pestrosti ter predlagani ukrepi so bili tudi predmet posveta z različnimi deležniki, katerih mnenja smo upoštevali v končnih predlogih.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 8335993Oddelek za krajinsko arhitekturo je 28. in 29. septembra 2015 organiziral mednarodno konferenco z naslovom Zelena infrastruktura v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi: univerzalna rešitev okoljskih in prostorskih izzivov? Konferenca je bila letno srečanje predstavnikov mreže spa.ce.net, ki združuje predstavnike raziskovalnih inštitucij Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope s področja prostorskega načrtovanja. Dogodka se je udeležilo šestinpetdeset predstavnikov deset evropskih držav (Nemčija, Poljska, Litva, Latvija, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Bolgarija in Hrvaška), ki so predstavili prispevke v sklopu treh sekcij: zelena infrastruktura in podnebne spremembe, zelena infrastruktura in zdravje ter zelena infrastruktura in upravljanje. Avtorji so sodobno problematiko mest in širših območij osvetlili s pomočjo celovitega koncepta zelene infrastrukture, hkrati pa so potekale razprave tudi o tem, na kak način je koncept razumljen v različnih državah in kaj imajo te države skupnega pri reševanju problemov. V letu 2016 bo izšla tudi posebna številka Urbanega izziva z izvirnimi znanstvenimi članki udeležencev konference.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 281239552