V interdisciplinarni skupini Biotehniške fakultete smo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pripravili podlage za pripravo ocen tveganj in priložnosti podnebnih sprememb za Slovenijo. Projekt je bil sestavljen tako iz analitičnega kot tudi interaktivnega dela, v katerem so sodelovali vsi sektorji, ki jih podnebne spremembe zadevajo (kmetijstvo, gozdarstvo, promet, turizem, zdravje). V prvi fazi so bile analizirane obstoječe študije, ki osvetljuje stanje na področju podnebja, potencialnih tveganj in učinkov sprememb na različne sektorje, ločeno tudi po različnih administrativnih ravneh. Sledila je krajša anketa med sektorji, s katero so se rezultati analize potrdili in dopolnili. V tretji fazi smo organizirali interaktivni dogodek za izmenjavo mnenj o podnebnih spremembah med sektorji in pa natančnejši oceni učinkov podnebnih sprememb po področjih in slovenskih regijah. Ugotovitve kažejo, da je Slovenija na področju podnebnih sprememb še na začetku, saj na večini področjih, razen za kmetijstvo, manjkajo že osnovne analize tveganj oziroma so te še v izdelavi. Redko je bilo izraženo mnenje, da so podnebne spremembe priložnosti, hkrati pa je bilo v medsektorski izmenjavi mnenj poudarjeno, da bi se morale slovenske politike osredotoči zlasti na preventive ukrepe in ne le v kurativo, kot je trenutna praksa.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 8091257Udeležba na seminarju je ponovno izpostavila pomen kakovostnega oblikovanja zunanjega prostora kot neločljivega dela prostora vrtcev in šol. V Sloveniji se tega zavedamo že vse od 50ih let, ko se je začela sistematična in kakovostna gradnja vrtcev in šol. V zadnjih 20ih letih je bilo narejenih nekaj dobrih primerov prenov in novih zasnov igrišč oziroma zunanjega prostora ob vrtcih in šolah. Zunanji prostor mora zadostiti mnogim zahtevam, pri čemer se je nujno zavedati, da je otroško igrišče mnogo več, kot postavitev igral. Izjemna škoda bi bila, če bi se zdaj zaradi novih gradbenih tehnologij in t.i. okoljskih zakonodaj zanemarilo ali celo zavrglo tisto, kar je naše vrtce odlikovalo vse do zdaj in otrokom omogočalo ustvarjalno igro na prostem. Na Oddelku za krajinsko arhitekturo se na tak način z zunanjim prostorom vrtca poglobljeno ukvarjamo že od ustanovitve študija leta 1972. Razvijamo predvsem raziskovanje po načelu case-studies, kjer na projektnih primerih raziskujemo možnosti oblikovanja odprtih prostorov vrtcev in šol v skladu z najnovejšimi ugotovitvami strok, ki se ukvarjajo z igro in njenih učinkih na razvoj otrok.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 2318972Vprašanje trajnostnega razvoja so kompleksna in usmerjena v prihodnost. Znanje o okolju, ki ga prispevajo naravoslovne znanosti je nujen, a največkrat ne tudi zadosten pogoj za iskanje rešitev. Ustvarjalnost in etika sta dve lastnosti, nujni pri učenju za trajnostni razvoj: prva omogoča razvijanje novih rešitev, druga pa presojo, katere od teh so prave. V prispevku se sklicujemo na strategije iz Unescovega programa o učenju za trajnostno prihodnoszt in prikažemo, kako so te uporabljene v progamu študija krajinske arhitekture za spodbujanje ustvarjalnosti in etike pri študentih. Učenje z raziskovanjem, reševanje skupnostnih problemov, in učenje o vrednotah so najpomembnejše strategije. Čeprav ni empiričnih dokazov in čeprav v programih krajinske arhitekture ni najti veliko pridevnikov "trajnostni" trdimo, da je trajnost vsebovana prav v bistvu tega študijskega programa in poklica.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 7975545Strategija prostorskega razvoja Slovenije, krajše SPRS, sprejeta leta 2004, predstavlja ključni državni dokument za usmerjanje prostorskega razvoja. Poleg izhodišč, zasnove in razvoja prostorskih sistemov vključuje tudi četrto poglavje, v katerem so opredeljeni ukrepi za njeno izvajanje. Ministrstvo, pristojno za prostor, je v letu 2013 začelo z aktivnostmi prenove prostorske politike in pripravo prenovljene prostorsko razvojne strategije do leta 2030 (SPRS 2030). V okviru tega so želeli ugotoviti, v kolikšni meri so se opredeljeni ukrepi izvajali in kakšni problemi so pri tem nastali. Člani programske skupine so v sodelovanju s podjetjem iz prakse pripravili metodo za vrednotenje, ki temelji na triangulaciji (anketni vprašalnik, intervjuji, analiza dokumentov) in jo v obdobju med novembrom 2013 in marcem 2014 tudi izvedli, rezultate pa predstavili na sklepnem dogodku. Ugotovili smo, da vsi deležniki ne izvajajo svojih nalog, kot je bilo predvideno, pri čemer jih ovirajo tako administrativne, finančne kot tudi druge ovire. Med priporočili za pripravo novega dokumenta velja omeniti potrebo po izboljšanju usklajevanja med sektorji, po boljši usposobljenosti občin ter vzpostavitvi regionalne ravni na področju prostorskega načrtovanja. Rezultati naloge bodo pripravljavcem SPRS2030 v pomoč pri pripravi ciljev prostorske politike za prihodnje obdobje, predvsem pa pri oblikovanju ukrepov za doseganje ciljev SPRS2030 v smislu načrtovanja medsebojnega povezovanja in dopolnjevanja ukrepov različnih politik ter za izbor aktivnosti za spremljanje izvajanja ukrepov SPRS2030.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 7976057Problematika ohranjanja narave z nadomestnimi habitati je obravnavana v okviru slovenske naravovarstvene zakonodaje in prakse. Predstavljen je načrtovalski postopek določitve, vzpostavitve in vzdrževanja nadomestnega habitata. Glede na vrednotenje ranljivosti nadomestnih habitatov v povezavi z zastavljenimi varstvenimi cilji ter njihovega potenciala z vidika fizičnega, ekonomskega in družbenega okolja je predstavljen predlog vključevanja dodatnih dejavnosti v sistem nadomestnih habitatov v vplivnem območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Mnenja strokovnjakov z obravnavanega področja so potrdila predviden pozitiven učinek vključevanja rekreacije in izobraževanja v sistem nadomestnih habitatov na uravnoteženje stroškov in koristi vzpostavitve ter vzdrževanja teh naravovarstvenih območij. Dodatne dejavnosti naj bi pripomogle tudi k večji vključenosti novih struktur v fizični in družbeni prostor ter k stalnejšemu vzdrževanju.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 8041081