Al zlitina 6082 se uporablja kot material za visoko obremenjene konstrukcijske dele, kar pomeni, da je vsako izboljšanje mehanskih lastnosti zelo zaželjeno. Do sedaj so se za optimiranje lastnosti uporabljali predvsem pristopi, kje je bilo upoštevano manjše število vplivnih parametrov ob predpostavki, da so ti v medsebojni neodvisnosti. V tej raziskavi je bilo je bilo doseženo istočasno izboljšanje tako meje tečenja kot tudi duktilnosti pri čemer je bilo v optimiranje vključenih zelo veliko število vplivnih parametrov. Za namene analize vplivov je bila zbrana baza podatkov o mehanskih lastnostih, kemični sestavi in procesnih parametrih pri toplem iztiskanju. Izvedena je bila tako individualna kot tudi prostorska analiza vpliva relevantnih parametrov, t.j. kemične sestave in procesnih parametrov, na mehanske lastnosti pri čemer smo uporabili CAE nevronske mreže. Rezultati analize so nam dali nov pogled o vplivih ter s tem tudi možnosti za povečanje mehanskih lastnosti v primeru, če bi bile vrednosti procesnih parametrov in kemične sestave blizu dobljenih optimalnih vrednosti. To se je potrdilo tudi v praksi, saj je bilo z upoštevanjem optimalnih vrednosti vplivnih parametrov dobljeno istočasno izboljšanje tako meje tečenja kot tudi duktilnosti.
COBISS.SI-ID: 1059934
Da bi izboljšali vročo preoblikovalnost ingota iz AISI D2 orodnega jekla v primeru uporabe več zaporednih ogrevno-deformacijskih ciklov, so bili izvedeni vroči tlačni preizkusi v kombinaciji z industrijskimi preizkusi vročega kovanja tega orodnega jekla. Pogoji, ki vodijo do neželjenih povečanih karbidov je bili ovrednoteni in razloženi. Deleži karbidov glede njihove velikosti, števila karbidov na mm2 ter njihove sferičnosti je bil določen za vsak ogrevno-deformacijski cikel. Ugotovljeno je bilo, da previsoka temperature ogrevanja vodi v povečanja velikosti karbidov, kar znižuje vročo preoblikovalnost tega orodnega jekla. Rezultati industrijskih meritev kažejo, da ostaja delež karbidov po vsakem ogrevno-deformacijskem ciklu skoraj konstanten, pri čemer pa se povečujejo veliki karbidi na račun manjših. Povprečna velikost karbidov se poveča za približno dvakrat, kar je rezultat vseh ogrevo-deformacijskih ciklov. To pomeni, da se vroča preoblikovalnost znatno spreminja od cikla do cikla.
COBISS.SI-ID: 1287775
Realna ocena CO2 adsorpcijskih kapacitet v različnih hribinah je pomembna za razumevanje procesov povezanih s skladiščenjem CO2. V prispevku so podane raziskave adsorpcijskih karakteristik kamnin za CO2 z uporabo gravimetrične metode. Meritve so bile izvedene pri temperaturi 21oC in tlaku plina od 1 do 4 MPa. Peščenjak ( in glina s peskom/peščenjak) ima največjo adsorpcijsko kapaciteto pri 21oC. Največja skladiščna kapaciteta CO2, ki je bila ugotovljena na vzorcu kamnine je znašala 21.4 kg/t in je nižja, kot je bila ugotovljena na vzorcih premoga. Rezultati raziskave so pokazali, da je adsorpcija CO2 v kamninah pomemben element pri načrtovanju skladiščenja CO2 pod površino zemlje.
COBISS.SI-ID: 7007097
V mehaniki tal so Atterbergove konsistenčne meje najbolj prepoznavna in najlažje merljiva lastnost vezljivih zemljin. Ker so vrednosti teh mej odvisne od nekaterih istih dejavnikov kot vrednosti drugih fizikalnih lastnosti tal, bi lahko bili meji židkosti in plastičnosti zelo uporabni za njihovo napoved. O tem obstajajo številne študije, vendar pa se rezultati precej razlikujejo in niso splošno uporabni. V članku so pojasnjeni najpomembnejši razlogi za ta neskladja, nanašajo pa se predvsem na neupoštevanje sledečih dejstev: a) v vezljivih zemljinah se pojavlja porna voda, ki se nahaja med zrni in v agregatih glin in adsorbirana voda, ki je trdno vezana na zunanje in notranje površine glinenih mineralov; b) fizikalne lastnosti vezljivih zemljin so odvisne samo od proste porne vode, kajti adsorbina voda, ki je trdno povezana z glinenimi zrni, nanje ne more vplivati; c) količina adsorbirane vode na zunanje površine glinenih mineralov je odvisna od velikosti in količine le teh, medtem ko je količina adsorbirane vode na notranje površine glinenih zrn odvisna predvsem od količine in vrste nabrekljivih glinenih mineralov in njihovih izmenjalnih kationov. Iz tega sledi, da za nabrekljive in ne-nabrekljive zemljine ne morejo obstajati enotna razmerja med Atterbergovimi mejami (ki predstavljajo skupno količino porne in adsorbirane vode) in drugimi fizikalnimi lastnostmi. V prispevku so predstavljene nekatere možnosti uporabe mej židkosti in plastičnosti pri napovedovanju fizikalnih lastnosti tal, nanašajo pa se na ne-nabrekljive in omejeno nabrekljive zemljine.
COBISS.SI-ID: 17446934
Glavni cilj članka je prikaz vzpostavitve ustreznega geoinformacijskega sistem za izdelavo karte naravnih danosti, primernih za izgradnjo odlagališč odpadkov na izbranem območju Slovenije. Postaviti je bilo potrebno geoinformacijski sistem, ki temelji na zbranih geoloških podatkih in omogoča neodvisno ter pregledno analizo prostora, s katero je mogoče oceniti primernost posameznih lokacij za odlaganje odpadkov. Primernost posameznih območij smo določali na osnovi izločitvenih faktorjev. Tako so bili v sistemu izločanja potencialnih območij na eni strani upoštevani faktorji geološke zgradbe, vrste kamnin, hidrogeologije, stabilnosti in trdnosti kamnin ter morfologije terena, na drugi strani pa okoljevarstveni izključitveni faktorji kot so območja Nature 2000, in druga zaščitena območja, poplavna območja itd.
COBISS.SI-ID: 1311327