Realna ocena CO2 adsorpcijskih kapacitet v različnih hribinah je pomembna za razumevanje procesov povezanih s skladiščenjem CO2. V prispevku so podane raziskave adsorpcijskih karakteristik kamnin za CO2 z uporabo gravimetrične metode. Meritve so bile izvedene pri temperaturi 21oC in tlaku plina od 1 do 4 MPa. Peščenjak ( in glina s peskom/peščenjak) ima največjo adsorpcijsko kapaciteto pri 21oC. Največja skladiščna kapaciteta CO2, ki je bila ugotovljena na vzorcu kamnine je znašala 21.4 kg/t in je nižja, kot je bila ugotovljena na vzorcih premoga. Rezultati raziskave so pokazali, da je adsorpcija CO2 v kamninah pomemben element pri načrtovanju skladiščenja CO2 pod površino zemlje.
COBISS.SI-ID: 7007097
Terenska preiskava mora biti učinkovita in sistematično izvedena. Namen tega članka je oceniti število preiskovalnih točk, preizkusov na terenu, in laboratorijskih preizkusov za opis območja gradnje. Takšna presoja je odvisna od številnih parametrov, ki temeljijo na izkušnjah in jih fizično ni mogoče vrednotiti. Smernice o razmiku so na voljo iz mnogih virov in predstavljajo izhodišče za obseg preiskave. Za izdelavo modela za napovedovanje optimalnega števila preiskovalnih točk so bila pregledana mnoga priporočila. Upoštevani so bili parametri z največjim vplivom na število preiskovalnih točk. Vpliv posameznega parametra je bil določen na podlagi priporočil in inženirske presoje. Prirastki najmanjšega števila preiskovalnih točk za različne pogoje na območju gradnje so bili uporabljeni za izdelavo modela ANFIS (Adaptive Network Fuzzy Inference System). Izdelani model ANFIS-SI je bil uporabljen na referenčnih primerih. Potrjeno je dobro ujemanje med rezultati modela in referenčnih primerov. Podana so tudi priporočila za vrsto in število preizkusov v vsakem sloju tal za optimalen obseg preiskave. Model ANFIS-SI, z integriranimi priporočili, se lahko uporablja kot sistematično orodje za odločanje inženirjev pri vrednotenju števila preiskovalnih točk za opis območja gradnje.
COBISS.SI-ID: 17886998
Aluminijeva zlitina 6082 se uporablja kot material za visoko obremenjene konstrukcijske dele kar pomeni, da je vsaka izboljšanje mehanskih lastnosti zaželeno in pomeni velik napredek. Večina do sedaj uporabljenih pristopov za izboljšanje mehanskih lastnosti je upoštevalo manjše število vplivnih parametrov in predpostavljalo se je, da so vplivni parametri med sabo neodvisni. Nasprotno pa smo v tej raziskavi dosegli istočasno izboljšanje tako raztezka kot tudi meje tečenja z upoštevanjem večjega števila parametrov. Za ta namen je bila pri toplem iztiskanju profilov iz AA6082 zbrana baza podatkov o mehanskih lastnostih, procesnih parametrov, kemični sestavi oz. nihanja omenjenih parametrov. Individualna in prostorska analiza vplivov procesnih parametrov in kemične sestave na mehanske lastnosti je bila izvedena s pomočjo CAE nevronskih mrež. Rezultati analize zagotavljajo nov pogled o vplivu in s tem tudi možnost izboljšanja mehanskih lastnosti v primeru, če so procesni parametri in kemična sestava blizu svojih optimalnih vrednosti. V raziskavi smo namreč ocenili optimalne vrednosti za procesne parametre kot tudi kemične sestave za istočasno zvišanje vrednosti tako meje tečenja kot tudi raztezka. V praksi smo to tudi potrdili saj smo z nastavitvijo procesnih parametrov in kemične sestave na optimalne ocenjene vrednosti dejansko dosegli celo nekoliko višje vrednosti zvišanja obeh mehanskih lastnosti, t.j. za mejo tečenja in raztezek, kot smo napovedovali.
COBISS.SI-ID: 1059934
Z namenom, da bi izboljšali vročo predelovalnost AISI D2 orodnega jekla v primeru večkratnega ogrevno - deformacijskega ciklusa, smo izvedli tako laboratorijske vroče stiskalne preizkuse kot tudi industrijsko raziskavo o obnašanju karbidov med vročo predelavo ingota v primeru večkratnih ogrevnih – deformacijskih ciklusov. Pogoji, ki vodijo v pojav neželenih, grobih karbidov so bili ovrednoteni in razloženi. Delež karbidov glede na njihovo velikost, število na mm2 in njihova sferičnost je bila določena po vsakem ogrevalno – deformacijskem ciklusu. Razkrito je bilo, da previsoka temperatura ogrevanja vodi v povečanje karbidov kar poslabšuje vročo predelovalnost. Rezultati industrijske raziskave so pokazali, da delež karbidov ostaja skoraj konstanten vendar se poveča njihova povprečna velikost za dvakrat kar pomeni, da končna mikrostruktura ni odvisna od zadnjega ogrevno deformacijskega cikla ampak je odvisna od celotne izdelovalne zgodovine, t.j. vroča predelovalnost se znatno spreminja od enega do drugega ogrevno – deformacijskega cikla.
COBISS.SI-ID: 1287775
V članku je predstavljen nov matematični izraz za opis retencijske krivulje v območju plastičnega stanja zemljin. Ugotovitev, da je mogoče razmerje med sukcijo in vsebnostjo vode izraziti v odvisnosti od specifične površine zemljin temelji na eksperimentalno ugotovljenih razmerjih med vsebnostjo vode v zemljinah in njihovo specifično površino, kakor tudi med debelino adsorbiranega vodnega filma na zunanjih straneh glinenih mineralov in količino proste porne vode pri vlažnosti zemljin med mejama židkosti in plastičnosti. Upoštevan je bil model dvojne poroznosti glin kot tudi, da je vsa voda v glinenih agregatih adsorbirana in povezana z van der Waals-ovimi silami. Veljavnost in uporabnost predlagane enačbe za opis retencijske krivulje je bila preverjena na treh vzorcih, pri katerih je bilo določeno razmerje med vsebnostjo vode in sukcijo, specifična površina zrn, mineraloška in kemična sestava, porazdelitev velikosti zrn in Atterbergove meje. Kljub temu, da je bila ugotovljena dobra korelacija med izračunanimi in izmerjenimi retencijskimi krivuljami, ostaja praktična uporabnost predlagane enačbe problematična zaradi vrednosti Hamakerjeve konstante, ki za različne minerale še vedno ni dobro opredeljena.
COBISS.SI-ID: 18331670