Na izbranih nitriranih in CrN oplaščenih orodjih za toplo iztiskanje Al zlitin so bili ugotovljeni glavni vzroki za njihovo krajšo življensko dobo. Glavni vplivni parametri v tej študiji se tako nanašajo na kontaktne pritiske, oblikovanje orodja, dolžini drsne površine, kvaliteti nitridne plasti, pripravi površine pred oplaščenjem ter vzdrževanju. Ugotovljeno je bilo, da so povezave med življensko dobo orodij in vplivnimi parametric zelo kompleksne. Rezultati laboratorijskega testiranja obrabe so bili kombiniranimi z rezultati analize obrabe na izbranih orodij. Doseganje nižjih pritiskov na drsnih površinah orodij na osnovi izboljšanja konstrukcije orodija lahko zelo podaljša življensko dobo orodja kar je bilo potrjeno tudi pri laboratorijskem testiranju obrabe na “Blok na cylinder” testni konfiguraciji. Z optimalno dolžino drsne površine, boljšo kvaliteto nitridne plasti, boljšo konstrukcijo dovodnih kanalov ter vstopnega in izstopnega roba drsne površine lahko bistveno podaljšamo življensko dobo orodja. Prav tako lahko bistveno izboljšamo življensko dobo orodja oplaščenega z CrN v primeru če predhodno bolje pripravimo drsno površino s čimer bolje izkoristimo samo obrabno obstojnost prevleke.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 27320871Lastnosti zelo iztisljivih hribin, ki se pojavljajo v večjih globinah med izkopom podzemnega objekta, zahtevajo, da se pri vgradnji primarnih podpornih ukrepov uporabijo primerni popustljivi elementi, ki omogočajo prilagajanje obloge iz brizganega cementnega betona v času strjevanja tako, da se zagotovi doseganje predpisane trdnosti in s tem zadostno nosilnost. Analiza upošteva izračun zmanjšanja prečnega profila predora zaradi delovanja hribinskega tlaka, radialni pomiki oboda podzemnega prostora v tovrstnih hribinah pa se razvijajo ne samo v času izkopa predora temveč tudi kasneje, ko je primarna obloga že vgrajena in ima brizgani beton zadostno trdnost. Poleg tega so v prispevku prikazane tudi nekatere priporočljive metode izkopa predora v iztisljivih hribinah in podani rezultati izračunanih vplivov popustljivih elementov na oblogo iz brizganega cementnega betona. To je pomembno dejstvo, saj je na ta način preprečena rast napetosti v oblogi in s tem poškodbe v času strjevanja brizganega betona. Z numerično metodo so izračunani pomiki ostenja jaška in dovoznega rova, posebej pa so s 3D geomehanskih modelom preverjene vrednosti notranjih sil in upogibnih momentov, ki se pojavijo na stiku jaška in dovoznega predora.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1060958Predstavili smo nov matematični izraz za opisovanje retencijske krivulje v območju vlažnosti, ki opredeljuje plastično stanje zemljin. Ugotovitev, da je lahko razmerje med sukcijo zemljin in vsebnostjo vode izraženo s pomočjo specifične površine zemljin je temeljila na eksperimentalno določeni soodvisnosti med vsebnostjo vode in specifično površino delcev kot tudi med debelino adsorbiranega vodnega filma na zunanjih površinah glinenih mineralov in količino proste porne vode.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 16996374Problem zmanjšanja emisij CO2 v ozračje je posredno povezan z morebitnimi možnosti skladiščenja v različnih okoljih v zemeljski skorji. Ena od obetavnih možnosti za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju je geološko shranjevanje CO2 v globokih , neodkopljivih slojih premoga . Meritve absorpcije CO2 na 10 vzorcih lignita iz Premogovnika Velenje in različnih kamnin in zemljin iz okoliških območij so bile izvedene z uporabo Langmuirjeve izoterme in sicer z gravimetrično metodo , kjer so bili vzorci izpostavljeni izbrani temperaturi in različnih tlakov CO2. Za vsak vzorec posebej so bile izračunane masne spremembe v merilnih in referenčnih celicah. To je omogočilo izračune mas in volumnov adsorbiranega CO2 . Meritve so bile izvedeme pri temperaturi 23 ˚C in pri različnih tlakih CO2 v razponu med 18-38 barov . Rezultati laboratorijskih preiskav vzorcev lignita iz Premogovnika Velenje so pokazali absorpcijsko kapaciteto od 9 do14 m3 CO2/tono (pri merskem tlaku do 4 MPa ) premoga v danih laboratorijskih razmerah. Vrednosti močno odstopajo od absorpcijskih kapacitet, ki jih imajo druge kamnine in zemljine v bližnji okolici premogovnika.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1260383Prispevek obravnava način določanja aktivnih zemeljskih pritiskov omejenih globokih izkopov pri izvedbi gradbenih jam, lokalnih nezavarovanih izkopov pri izvedbi podpornih konstrukcij, kanalizacijskih rovov in pri varovanju globokih izkopov za presoje zunanje stabilnosti izkopov pri izvedbi globokih AB diafragm. Predloženi postopek po naši oceni daje ob izbrani predpostavki ψ=Φ realne rezultate kar potrjujejo tudi primerjave po MKE. Za praktično uporabo pa je potrebno uporabiti manjše dilatacijske količnike npr. ψ=Φ/2 v odvisnosti od lastnosti posameznih zemljin.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 16997142