Obločni zvari in pripadajoča toplotno vplivana področja so heterogena zaradi narave varilnega procesa. Nenazadnje, kompleksnost ocene celovitosti zvara se pogosto poenostavi z homogenimi lastnostmi strjenega zvara in toplotno vplivnega področja. Namen avtorjev je oceniti razliko med upoštevanjem heterogenosti strjenega zvara in omenjene poenostavitve na celovitost zvarjene konstrukcije. V članku je prikazana karakterizacija heterogenih mehanskih lastnosti več varkovnega zvara. Razširjen set mikro nateznih preizkušancev je bil preizkušen. Značilne razlike v trdnosti, razmerju med mejo tečenja in natezno trdnostjo so bile dobljene med zvarjenim in temperaturno popuščenim delom strjenega zvara. Natezne napetostno-deformacijske krivulje, ki se razlikujejo so bolj natančno opisane z modelom z dva parametričnim deformacijskim utrjevanjem. Prikazan pristop kaže spremembo v obliki napetostno-deformacijskih krivulj.
COBISS.SI-ID: 17749270
Učinek mikrostrukturne morfologije na lomno obnašanje Ti-6Al-4V zlitine in dve različni temperaturni obdelavi so bile analizirane. Meritev odpiranja konice razpoke in poraudelitev deformacij v okolici konice razpoke je bila opravljena na kompaktnih preizkušancih. Odpornostne krivulje so bile narejene na osnovi normalizacijske metode.
COBISS.SI-ID: 17174550
Materiali s prostorskim spreminjanjem elastičnega modula E lahko imajo veliko večjo odpornost na prelome in večjo porušitveno trdnost kot primerljivi homogeni materiali. Učinek se pojavi zaradi močnega zmanjšanja gonilne sile razpoke, ki vodi do ujetja razpok, ko se konica razpoke nahaja v področju z nizko vrednostjo elastičnega modula. Iz rezultatov numeričnih študij in z preprosto uporabo mehanike loma, lahko napovemo porušitveno napetost in lomnomehansko žilavost nehomogenih materialov. Izkazalo se je, da se visoke vrednosti napetosti porušitve in žilavost lahko doseže, če je amplituda nihanja modula E dovolj visoka, da zagotavlja ujetje razpoke in je majhna valovna dolžina variacije modula E. Koristni učinek materialnih sprememb nastopi predvsem, če je širina vmesnih duktilnih regij zelo tanka, da je izguba togosti konstrukcije skoraj zanemarljiva. Koncept se uporablja za različne vrste kompozitnih materialov, v članku so tudi predstavljeni primeri.
COBISS.SI-ID: 17637910
Za membranske
COBISS.SI-ID: 17283094