Predstavljen je integralni lomnomehanski pristop za določitev utrujenostne odpornosti komponent. Aplikacija, ocena in rezultati kažejo zelo dobro ujemanje med eksperimentalnimi rezultati. Model je možno enostavno uporabiti za preračun ob upoštevanju glavnih geometrijskih, mehanskih in materialnih parametrov za določevanje življenjske dobe. To omogoča spremembo v načinu konstruiranja na način da se komponenta dimenzionira na prag utrujenostne rasti razpoke. Nadalje, s pomočjo predstavljenega pristopa je možno oceniti utrujenostno občutljivost materiala na napake. Primerjava je narejena na osnovi analize utrujenostnega obnašanja vzorca, ki je bil izpostavljen rotacijskem upogibanju in med upogibnim listnatim vzorcem. Rezultati so pokazali dobro ujemanje med vzorcem z začetno razpoko 0.5 mm in obremenitvenim razmerjem R=0.1. Pokazalo se je da zaostale napetosti vplivajo na razmerje kot tudi na amplitudo obremenitve. Na osnovi opravljenih testov lahko sklepamo, da so vzorci z vključkom večjim od 0.35mm kritični za utrujenostno obnašanje vzmeti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 19104790Kontinuirana meritev deformacij v nogah stebra daljnovoda v zadnjih letih kaže korelacijo med vremenskimi pogoji, temperaturo okolice in temperaturo vodnika ter s tem spremembe v dolžini vodnika, povesa in spremembi horizontalne sile. Na osnovi predloga o meritvah deformacij v nogah stebra je bila predlagana študija, na osnovi katere je bil razvit model za spremljanje spremembe deformacij v podpornih profilih stebra daljnovoda v odvisnosti od spremembe povesa. Robni pogoji so dobljeni na osnovi eksperimentalnih meritev deformacij na vznožnih profilih. Rezultati študije so pokazali, da je s spremljanjem spremembe deformacij v podpornih stebrih nad temelji možno zaznati spremembe sil v vodniku, ki je lahko tudi posledica spremembe povesa, bodisi zaradi mehanskih dejavnikov na vodnik (npr. dodatne teže) ali temperaturnih sprememb. Za verifikacijo modela, in prehod iz hipotetičnega modela, je potrebno opraviti dodatno meritve verižnice na različnih temperaturah vodnika kot tudi izvajati k
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18736406Komponente in konstrukcije so pogosto izpostavljene dinamičnim obremenitvam na katere se odzovejo z elastičnimi deformacijami na površini materiala. Meritev teh deformacij in njihovo spremljanje se lahko opravi s pomočjo elektronskega sistema z računalniškim nadzorom. Utrujenostna ras tazpoke je bila spremljana na 4-točkovnem upogibnem preizkušancu, ki je bil izpostavljen ciklični upogibni obremenitvi. Utrujenostna rast razpoke je bila spremljana s pomočjo standardnih 120 Ω merilnih lističev. Po opravljenemu utrujenostnemu testu, med katerim je bil z različnim režimom obremenjevanja zaznamovana fronta rasti razpoke je bila analiziranafronta utrujenostne rasti razpoke. Faktor intezitete je bil določen na osnovi numeričnega modeliranja in preračuna po metodi končnih elementov za pet posameznih front dejanske utrujenostne razpoke. Kalibracijska krivulja predstavlja odvisnost med globino razpoke in spremembo izmerjenih defomracij s posameznimi merilnimi lističi. Raziskava je pokazala, da je možno s spremljanjem defomracij na kalibracijski krivulji napovedati globino rasti razpoke, vendar napovedovanje iniciacije razpoke je precej negotovo. Z meritivjo deformacij na površini se lahko spremlja prehod iz pol-eliptične rasti utrujenostne razpoke c razpoko skozi celotno širino preizkušanca. Rezultati so pokazali da se utrujenostna razpoka s površine preizkušanca širi v notranjost vzdolž fronte enakih vrednosti faktorja intezitete napetosti. To dejstvo ima za posledico, da je hitrost širjenja razpoke konstantno med prehodom iz površinske pol-eliptične razpoke v razpoko s celotno širino preizkušanca. Namen članka je bil opisati metodologijo in rezultate, ki slonijo na eksperimentalnih meritvah in numeričnem modelirnaju med utrujenostno rastjo razpoke, kakor tudi prikazati potencialno uporaba te tehnike za kontinuirano spremljanje rasti razpoke.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 18798358Prispevek obravnava projektiranje nosilnih konstrukcijskih delov z uporabo sodobnih simulacijskih postopkov na osnovi MKE. Težišče prispevka je na uporabi optimizacije topologije konstrukcije v kontekstu dveh trenutno zelo zanimivih tem: konfiguriranje in optimizacija rešetkastih struktur ter sodobnih dodajalnih proizvodnih tehnologij. Razprava je obogatena z numeričnimi zgledi in eksperimentalno dobljenimi rezultati.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18962454Meritve lomna žilavost tanko-stenih cevi z napako so težavne. V članku je predstavljena ne standardna metoda meritev lomne žilavosti na obroćnem preizkušancu, ki je nato primerjana z rezultati lomne žilavosti, ki so izmerjene na standardnih upogibnih preizkušancih, oz. kompaktnih preizkušancih. Z namenom določitve CTOD-R odpornostne krivulje je uporabljena normalizacijska metoda s pomočjo izmerjene CMOD vrednosti. Za ne standardne obročne preizkušance je uporabljena korekcijski eta-faktor plastičnosti določen po metodi končnih elementov. Iniciacija stabilne rasti razpoke je bila določena na osnovi relaksacije na površini z uporabo stereo-optične metode. Primerjava med CTOD-R krivuljami za vse tri tipe preizkušancev kaže precej podobno lomno žilavost kako v območju iniciacije, tako tudi v območju stabilne rasti razpoke.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 17933078