Snovanje lesenih okvirnih hiš s povečanim deležem zasteklitve na južni strani ovoja nudi ogromno možnosti kreiranja stavb z atraktivnimi tlorisnimi oblikami. To je nekako v nasprotju s poznanimi mednarodnimi smernicami, ki večinoma prikazujejo, da nekompaktna zasnova stavbe vodi k povečanju potrebne energije za ogrevanje. Bistvo predstavljene študije je zato v prikazu možnosti, kdaj se temu dejstvu lahko izognemo. Raziskava bazira na vzorčnem primeru enonadstropne lesene okvirno-panelne hiše, obravnavane v različnih klimatskih pogojih (Ljubljana, Muenchen in Helsinki), ki izkazujejo bistveno različne povprečne letne temperaturne in solarno-radiacijske vrednosti. Razen različnih klimatskih pogojev predstavljajo spremenljive vrednosti tudi faktor oblike stavbe (Fs) in razmerje površine zasteklitve napram površini stene (AGAW) na južnem ovoju stavbe. Pri osnovnem pogoju, da tlorisna površina in ogrevan volumen stavbe ostajata ves čas konstantna, se parametrično variira tlorisna oblika stavbe, kot kvadratni, pravokotni, L, T in U oblika, v vseh primerih pa je upoštevana enaka trislojna izolacijska zasteklitev, postavljena izključno le na južno fasado stavbe. Dobljeni numerični rezultati izkazujejo, da povečanje skupne letne energije za ogrevanje in ohlajevanje objekta zavisi od povečanja faktorja oblike objekta mnogo bolj za stavbe v hladnih klimatskih območjih z manjšim solarnim potencialom (Helsinki). Po drugi strani pa so analize za klimatska področja z večjo povprečno letno temperaturo (Ljubljana) in večjim solarnim potencialom v času ogrevalne sezone izkazala, da je vpliv atraktivnih dimaničnih tlorisnih oblik objekta na energetske potrebe mnogo manj pomemben, še posebej, če uporabimo primerno velikost in pozicijo izolacijske zasteklitve.
COBISS.SI-ID: 18755094
Konzervatorstvo kulturne dediščine in prenova drugih zgodovinskih objektov zahteva celosten in interdisciplinaren pristop, sodelovanje med strokovnjaki in uporabo sodobnih računalniško podprtih metod, orodij in aplikacij, če želimo doseči cilje trajnostnega konzervatorstva. Trajnostni pristop zahteva tudi visoko strokovno raven aktivnosti in čas za analize in raziskave stavb. Kriteriji prenove temeljijo na dogovorih in kompromisih med interesi lokalnih oblasti ter skupnimi motivi in interesi individualnih lastnikov in potencialnih vlagateljev. Za dosego trajnostne prenove je treba zagotoviti določene podporne elemente, kot so financiranje, uspešno projektno vodenje in ustrezno število kvalificiranih obrtnikov s posebnimi spretnostmi. Članek poskuša razjasniti katere vrste sistemov in podsistemov je potrebno upoštevati pri prenovi kulturne dediščine, kdaj in zakaj pride do pojava stohastičnih sistemov in kaj bi bilo potrebno za uspešno vzpostavitev determinističnega sistema. Z analizo različnih metodologij v okviru celostne prenove razvijamo metodologijo za uvajanje determiniranega sistema za projekte prenove in model za analizo in odločanje med preliminarnim načrtovanjem z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij.
COBISS.SI-ID: 17610518
V knjigi je predstavljen zgodovinski razvoj krožnih križišč, predstavitev načrtovanja krožnih križišč, kapacitetni izračun krožnih križišč in prometno-varnostni vidiki krožnih križišč. Predstavljeni so ključne značilnosti standardnih tipov krožnih križišč in njihove omejitve. Alternativni tipi krožnih križišč so novejšega datuma in doslej izvedeni le v redkih državah. V knjigi so podrobno predstavljeni različni alternativni tipi ter alternativni tipi krožnih križišč, ki so še v fazi razvoja. Prikazane so njihove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. V zaključku je prikazan pregled uporabe / pomembnosti krožnih križišč v sodobnem / prihodnjem cestnem prometu.
COBISS.SI-ID: 18312470
Pri snovanju energetsko-učinkovitih lesenih okvirno-panelnih objektov s povečanim deležem fiksne zasteklitve, postavljene večinoma na južno stran ovoja stavbe, je primarnega pomena ne le v največji možni meri izkoristiti danosti solarnega potenciala za ogrevanje stavbe, temveč tudi zagotoviti horizontalno stabilnost takšnega leseno-steklenega objekta. Članek tako predstavlja izsledke obširne eksperimentalne raziskave na leseno-steklenih stenskih elementih, v katerih so stekleni paneli direktno prilepljeni na leseni okvir, kar rezultira v nosilnem in vizuelno zanimivem stenskem elementu lahke lesene gradnje. Uporabljeni so bili trije različni tipi adheziva (silikon, poliuretan in epoksi) z dvema različnima možnima tipoma priključevanja v priključni ravnini, ki bi omogočila optimalni način priključevanja, v praksi uporabnega za stenske elemente podvržene monotoni statični ali dinamični obtežbi. Eksperimentalne vrednosti za izmerjene deformacije v steklenem panelnem elementu in lesenem okvirju so bile dodatno analizirane z obširno numerično analizo, izvedeno na FE modeliranju sovprežnega elementa. Le takšna poglobljena študija in analiza namreč lahko zagotovita pravilno testiranje porušnega mehanizma preiskušancev, odvisnega od tipa adheziva in načina priključevanja, ki tudi odločilno vplivata na duktilnost takšnih stenskih elementov. Rezultati analiz nedvoumno potrjujejo predhodne predpostavke, da tako horizontalna togost kot nosilnost leseno-steklenih stenskih elementov močno zavisita od povezave med lesenim okvirjem in steklenim panelom ter podajnostjo izbranega adheziva.
COBISS.SI-ID: 18721046
V članku je izvedena primerjava ''običajnih'' tipov krožnih križišč z novimi oz. inovativnimi tipi krožnih križišč v eni ali dveh ravninah, s stališča funkcionalnega, okoljskega in ekonomskega stališča. Primerjava je izvedena za osem različnih tipov krožnih križišč, ki se medsebojno razlikujejo v oblikah, številu krožnih voznih pasov in različnih prometnih režimih, upoštevaje časovne zamude, CO2, NOx, prašne delce PM2.5 in PM10. Dva inovativna tipa krožnih križišč (izumljena s strani člana naše programske skupine), ''target'' krožno križišče in ''flyover'' krožno križišče, sta analizirana tudi s stališča njihove nedvomne praktične uporabnosti. Z uporabo zaprtega kapacitetnega modela in CORINAIR metodologije, je bilo izvedenih več simulacij z namenom ugotovitve tipične letne krivulje povpraševanja v primestnem območju, za tri različne matrike prometnih obremenitev (p1, p2, p3) in za največji letni prometni tok Qmax v razponu od 1300 do 3300 voz/h. Primerjane so ocenjene zamude vozil in letne emisije škodljivih emisij, vključno z investicijskimi stroški in stroški vzdrževanja, za vsako od analiziranih tipov krožnih križišč, v odvisnosti od prometnih obremenitev in številnih drugih parametrov. Zahvaljujoč tej analizi so določeni tipi krožnih križišč, ki najbolje servisirajo potekanje prometa v določenih (prometnih) pogojih.
COBISS.SI-ID: 18404630