V obstoječi študiji je bilo raziskano oksidacijsko stanje posameznih legirnih elementov (Si, Al) in nečistoče (Cu) pri segregaciji na površino FeSiAl zlitin. In-situ študija segregacije je potekala v ultra visokem vakuumu. Kemijsko stanje površine, ki je zajemala analizo Si, Al, O in Cu je bilo ocenjeno z merjenjem premika kinetične energije. Le-ta vpliva na premene Si KLL, Al KLL, O KLL in Cu LMM, odvisno od kemijskega stanja elementa. Ugotovljeno je bilo, da Al s povečanjem temperature oksidira v vseh vzorcih , medtem lp se Si obnaša drugače. Pri Si se maksimalna oksidacija pojavi pri 300°C, in še to ne v vseh vzorcih. Izločen Cu pretežno ostaja v elementarnem stanju, kar je v skladu z obstoječo literaturo.
COBISS.SI-ID: 13283355
Članek obravnava primerjavo dveh, s cinkom prevlečenih malo ogljičnih jekel med globokim vlekom ohišja ležajev. Pri enem jeklu so se pojavile napake med postopkom globokega vleka. Eksperimentalno selo je obsegalo vizuelni pregled, mikroskopsko preiskavo in kemijsko analizo obeh materialov. Metalurške preiskave so odkrile razlike v mikrostrukturi in v vsebnosti ogljika. Metalografije je potrdila nastanek vzdolžnih mikro in makro razpok in razpotegnjene verige cementitnih delcev v osnovi iz ferita. Študija je odkrila škodljiv vpliv cementitnih delcev na stiku s feritom, kar je eden glavnih razlogov za nastanek mikrorazpok in zmanjšanje sposobnosti jekla za globoki vlek.
COBISS.SI-ID: 1053354
Tokom zadnjih let se ogromno truda vlaga v razvoj novih visoko-trdnostnih jekel. Ena od tehnologij je z ustvarjanjem bolj fine mikrostrukture z manj vključki. V raziskavi je bil raziskan vpliv bolj čiste in fine mikrostrukture, dobljene s tehnologijo pretaljevanja pod žlindo, na mehanske in dinamične lastnosti vzmetnega jekla. Vpliv je bil ocenjen glede na natezno trdnost, raztezek, lomno in udarno žilavost in odpornost na utrujanje. Rezultati kažejo, da pretaljevanje pod žlindo izboljša žilavost in točko prehoda v krhko stanje, poslabša pa odpornost na utrujanje.
COBISS.SI-ID: 1015210
Razvoj konstrukcijskih smernic za konstrukcije iz nerjavnih jekel zahteva izvedbo velikega števila najrazličnejših preizkusov in to na različnih kvalitetah feritnih jekel. Raziskava je bila osredotočena na serijo strižnih testov, ki so zajemali različne konfiguracije kovičenih in vijačnih zvez, izvedenih na feritnem nerjavnem jeklu razreda 1.4509 (AISI 441) debeline 0.5-4.5 mm. Rezultati testiranj kažejo na porušitev v različnih podorčjih in sicer v področju najmanjšega preseka, nosilne površine in pretrga vijaka oz. kovice. Rezultati bodo uporabljeni pri pripravi konstrukcijskih smernic v skladu z Eurocode.
COBISS.SI-ID: 1067946
Prednost metode ogrevanja orodnega jekla za vročo predelavo je, da pri ogrevanju nastane manj škaje in manjše je tudi razogljičenje površine. Ogrevanje jekla se prične v oksidativni atmosfer z zadržanjem v območju pod temperaturo Ac1, to je pri orodnem jeklu W.Nr. 1.3343 na 780 oC in pri orodnem jeklu W.Nr. 1.2379 na 815 oC. Pri začetnem ogrevanju v oksidativni atmosferi (z 10 % kisika) nastane nizkotemperaturna kompaktna škaja, ki varuje površino jekla pri nadaljevanju ogrevanja na višji temperaturi (z 1 – 1,5 % kisika), za predelavo v vročem (valjanje ali kovanje). V primerjavi s klasičnim postopkom ogrevanja gredic, predlagana metoda ogrevanja omogoča manjšo izgubo materiala zaradi oksidov na površini in zaradi razogljičenja površine ter s tem zagotavlja boljšo kvaliteto površine pri orodnih jeklih.
COBISS.SI-ID: 975018