Preučevali smo prejem, razporeditev in določitev Se in njegovih spojin v makrofitski vrsti Veronica anagallis-aquatica. V. anagallis-aquatica in sedimenti so bili vzorčeni v letih 2009-2011 in v letu 2013 v treh slovenskih vodotokih, ki tečejo skozi kmetijske površine, kjer se Se dodaja v krmo že približno 25 let. Vsebnosti Se v sedimentih so bile do 0,86 µg g-1 in v rastlini od 0,186 do 1,535 µg g-1 na suho snov. Vsebnost Se je bila izmerjena tudi v različnih delih rastline; najvišja vsebnost je bila ugotovljena v koreninah in najnižja v steblih. Za separacijo ekstraktibilnih selenovih spojin smo uporabili ionsko izmenjevalno kromatografijo, sklopljeno z induktivno sklopljeno plazemsko masno spektrometrijo (ICP-MS). Rezultati so pokazali, da je bilo le približno 24 % Se v makrofitih ekstrahiranih z uporabo encima Proteaza XIV. Ekstrahiran Se v rastlinskih delih je variiral od 10,5 % v koreninah do 29,6 % v listih. Identificirali smo Se(IV) in Se(VI), vendar nobena Se-aminokislina ni bila ugotovljena tudi pri najvišjih koncentracijah Se. Glede na rezultate naše raziskave predpostavljamo, da 25 let uporabe Se v krmi kaže minimalen vpliv na vsebnost Se na izbranih kmetijskih območjih.
COBISS.SI-ID: 29373223
Razumevanje vnosa, akumulacije in distribucije strupenih elementov v rastlinah je ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih strategij fitoremediacije, zlasti v primeru onesnaževanja z več elementi. Z uporabo mikro-PIXE smo ugotavljali prostorsko razporeditev Na, Mg, Al, Si, P, S, Cl, K, Ca, Mn, Fe, Zn, As, Br, Rb, Sr, Cd in Pb v koreninah in korenikah helofita Typha latifolia, ki smo ga obravnavali z mešanico po 100 μM As, Cd in Pb. Ugotovljeno je bilo, da so najvišje koncentracije As, Cd in Pb v koreninah T. latifolia. As smo določili v rizodermu in v koreniki. Večina As je bila v vaskularnih tkivih, kar kaže na veliko mobilnost As. Cd smo določili v koreninskem eksodermu in v povrhnjici korenike. Najvišje koncentracije Pb so bile odkrite v rizodermu ter eksodermu in povrhnjici korenike.
COBISS.SI-ID: 2740303
V raziskavi smo ovrednotili kolonizacijo in diverziteto arbuskularno mikoriznih gliv na koreninah trte v produkcijskih vinogradih na 500 km dolgem območju vzdolž Jadranske obale. Rezultati so pokazali, da so kljub veliki geografski razdalji združbe arbuskularno mikoriznih gliv podobne in relativno stabilne, s podobno variabilnostjo znotraj vinograda in med različnimi vinogradi. Nekatere razlike smo lahko povezali z različnimi okoljskimi dejavniki (npr. rastlinam dostopni P) ali lokacijo vinograda. Med glivami, ki smo jih odkrili na koreninah vinske trte, je bila identificirana tudi gliva Glomus indicum, ki je prvič omenjena kot kolonizator vinske trte.
COBISS.SI-ID: 3146831
Preučevali smo pogostost pojavljanja in kalitve semen pri japonskem, češkem in sahalinskem dresniku v Sloveniji. Primerjali smo velikost jedrnega genoma in ugotavljali potencialne donorje peloda med spolnim razmnoževanjem. Ugotovili smo, da je spolno razmnoževanje prisotno, še posebej veliko semen se razvije na rastlinah japonskega dresnika. Velikost genoma ustreza 3 stopnjam ploidnosti in da je češki dresnik najpogostejši donor peloda.
COBISS.SI-ID: 3346511
V raziskavi smo preverjali mineralno sestavo kalčkov tatarske ajde (Fagopyrum tataricum Gaertn.) in pšenice (Triticum aestivum L.) po vzgoji z navadno vodo (NV) oziroma mineralno bogato vodo z dveh naravnih izvirov t.j. z minerali zmerno bogato vodo (ZMBV) in z minerali zelo bogato vodo (EMBV). Učinkov vode na kalitev semen nismo opazili, vzgoja kalčkov z EMBV pa ni uspela. Kalčki vzgojeni z ZMBV so imeli večje vsebnosti Na, Mg, K, in Mn v primerjavi z NV. Učinkov prerazporejanja elementov nismo opazili. Tatarska ajda, vzgojena z ZMBV je imela manj vlaknin in katehina ter več kvercetina. Z raziskavo smo opozorili na potencialne spremembe bioaktivnih snovi in elementov pri tatarski ajdi in pšenici. Nadaljnje raziskave so potrebne za določitev optimalnih razmer vzgoje kalčkov z naravnimi mineralnimi vodami.
COBISS.SI-ID: 3802191