V članku smo raziskovali mineraloške in kemične značilnosti arheometalurških vzorcev (žlindre) iz rimskega arheološkega najdišča Castra (Ajdovščina, zahodna Slovenija). Mineralno sestavo vzorcev smo določili z uporabo optične mikroskopije in rentgenske praškovne difrakcije, individualne faze pa smo analizirali s pomočjo SEM-EDS analiz ter ramanske mikrospektroskopije. Elementno analizo smo pridobili z metodo ICP-MS. Rezultati so pokazali, da so žlindre intenzivno obogatene z Ca olivini, wuestitom in levcitom ter da izvirajo iz območja Fe kovaških delavnic. Raziskovani vzorci so karakteristični tudi zaradi visokih vsebnosti apna, ki je po vsej verjetnosti povzročil nastanek Ca bogatih olivinov.
COBISS.SI-ID: 1132894
Namen študije je bil razviti popravilno malto za dva litotipa peračiškega tufa iz Slovenije: za drobnozrnati in debelozrnati tuf. Mineraloško-petrografska karakterizacija tufa je obsegala optično mikroskopijo in rentgensko praškovno difrakcijo. Določene so bile tudi fizikalno-mehanske lastnosti tufa in popravilne malte: kapilarna absorpcijo vode, absorpcija vode pri atmosferskem tlaku, odprta poroznost, tlačna trdnost in odpornost na kristalizacijo soli. Popravilno malto pripravimo z mešanjem zdrobljenega peračiškega tufa in kremenovega peska z različno velikostjo zrn in v različnih masnih razmerjih; kot vezivo uporabimo etil silikat (KSE 500 STE, Remmers). Rezultati so pokazali, da z ustrezno kombinacijo zdrobljenega tufa, kremenovega peska in etil silikata, lahko pripravimo primerno popravilno malto za oba proučevana litotipa.
COBISS.SI-ID: 2080359
Prvo odkritje diamantov in moissanita v metasedimentnih kamninah skorje s Pohorja (Slovenija), ki v regionalnem pogledu pripadajo Avstroalpinskim ultravisokotlačnim (UHP) metamorfnim področjem Vzhodnih Alp. Mikroskopske ugotovitve in Ramanova spektroskopija, kažejo, da se diamanti pojavljajo in situ kot vključki v granatu, pri čemer so heterogeno porazdeljeni. Pod optičnim mikroskopom so diamanti kockaste do zaobljene oblike in roza, rumene do rjavkaste barve. Ramanski spekter preiskanih diamantov kaže oster pik prvega reda značilen za sp3 vezan ogljik in je v večini primerov centriran med 1332 in 1330 cm-1, s polno širino na največ pol med 3 in 5 cm-1. Nekateri spektri kažejo Ramanove pasove značilne za neurejeno grafitno (sp2 vezavo) ogljika. Detaljne analize kažejo, da diamanti nastopajo bodisi kot monomineralni bodisi kot polimineralni vključki skupaj s SiC (moissanit), CO2 in CH4. Soobstojanje diamanta in moissanita kot hčerinskih mineralov v tekočinskih vključkih nakazuje kristalizacijo diamanta in moissanite iz superkritičnih fluidov pri redukcijskih pogojih. Rezultati termodinamičnega modeliranja kažejo, da so diamantonosne gnajsne kamnine nastale pri tlakih ≥3.5 GPa in temperaturah 800-850 ° C, kar je podobno pogojem, pri katerish so nastali pohorski eklogiti in granatovi peridotiti. Diamanti so nastali, ko so z ogljikom bogati sedimenti dosegli pogoje UHP metamorfoze v Zemeljskem plašču, torej v globini več kot 100 km pri procesu kontinentalne subdukcije v zgornji kredi (cca. 95-92 milijonov let). Prisotnost diamanta potrjuje UHP metamorfizem na Pohorju, ki predstavlja najglobje subduciran del Avstroalpinskih enot.
COBISS.SI-ID: 1196382
Alpsko-dinarsko prehodno območje v Sloveniji obsega narivni pas Južnih Alp (Južne Karavanke, Julijske Alpe), Slovenski bazen in Dinaride. Slovenski bazen, ki se nahaja med Julijsko in Dinarsko karbonatno platformo, je nastal sredi triasa in je predstavljal globomorsko okolje vse do krede. S pomočjo odsevnosti vitrinita (VR), analize sledov razcepa v apatitu in 1D numeričnega modeliranja bazenov smo podrobno raziskali termično zgodovina karbonskih do eocenskih sedimentnih kamnin tega območja. Študija je pokazala, da je stopnja zrelosti večinoma odvisna od debeline zgornje krednih do eocenskih flišnih sedimentov, ki so zapolnili razpoložljivi sedimentacijski prostor. Zato je nadpovprečen termični zapis maksimalen () 4% Rr) v triasnih do krednih sedimentih Slovenskega bazena, od koder pada v smeri proti severu in jugu. Manj debel sedimentni pokrov Jadranske karbonatne platforme in Julijskih Alp je vzrok nižjim vrednostim ((1,5% Rr). Debelina flišnih sedimentov, ki je v območju Posavskih gub dosegla okoli 5 km, je bila bistveno večja v osrednjem delu Slovenskega bazena. Toplotni tok med maksimalnim prekritjem v obdobju eocena je v velikostnem redu svetovnega povprečja (60 mW/m2). Paleozojski in mezozojski sedimenti so se ohladili pod 110 ° C nekoč med zgornjim eocenom in spodnjim oligocenom. Nastanek narivnih pokrovov v času spodnjega (dinarska kompresijska tektonika) in zgornjega kenozoika (alpska kompresijska tektonika) ni vplival na termično zrelost sedimentov.
COBISS.SI-ID: 1245022
Zajete so mineraloške in geokemične značilnosti površinskih sedimentov jezera Dojran (0-5, 5-10, 10-15 cm), z namenom opredelitve njihove primernosti za uporabo kot potencialne surovine v balneo-terapevtske namene. Raziskave obsegajo rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in induktivno sklopljeno plazmo masno spektrometrijo (ICP-MS). Izračunali smo indeks kemijskih sprememb (CIA) in vrednosti obogatitvenega faktorja (EF). Rezultati XRD so pokazali tesno korelacijo med mineralno sestavo sedimentov in prevladujočimi metamorfnimi, vulkanskimi in magmatskimi kamnin na območju, ki obdaja jezero Dojran. Vrednosti CIA v višini približno 67%, kažejo zmerno stopnjo preperevanja v prispevnem območju jezera. Po rezultatih EF vrednosti, so površinski sedimenti jezera Dojran rahlo obogateni s Co, Cr, Cu, Pb in Zn, zmerno obogateni z Au, Ni in Sb, srednje močno obogateni z Au, močno obogateni s Sb in zelo močno obogateni z As. Ta elementna obogatitev verjetno izvira iz različnih geogenih (geološko ozadje in polikovinska mineralizacija) in antropogenih virov (turizem, promet, premazi, neprečiščeno odvajanje odpadnih voda in agrokemija). Koncentracije glavnih elementov, elementov v sledovih in redkih zemelj (REE) so skoraj konstantne in se le zelo malo spreminjajo v celotnem analiziranem površinskem sedimentiu (0-5, 5-10, 10-15 cm). Primerjava koncentracij elementov v sledovih v sedimentu s PES in PEC vrednostmi je pokazala, da v jezeru živiečim organizmom grozi kontaminacije z As, Cu in Ni. Glede na sedanje rezultate, ne moremo priporočiti / potrditi primernosti uporabe sedimentov (temnega blata) iz jezera Dojran za namene balneo-therapeutskega zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 1176158