V okviru omenjene raziskave je bila raziskovana uporaba stabilnih izotopov dušika za ugotavljanje obsega vpliva komunalnih odplak (predvsem odplak mest) vzdolž obale Istre. Cilji študije so (1) meriti izotopsko sestavo dušika v polžu Patella sp. kot potencialnem indikatorju za sledenje antropogenega onesnaževanja v obalnih morskih okoljih, and (2) ugotoviti možne izotopske razlike med različno velikimi primerki organizma oziroma med različnimi deli organizma. Retzultati kažejo generalno značilne razlike v δ15N med vzorčnimi mesti. To pomeni, da je vzorčevani organizem potencialno uporaben indikator za sledenje antropogeno vnešenega organskega materijala v obalnih morskih okoljih. Nižje vrednosti δ15N so bile izmerjene na manj obremenjenih lokacijah, medtem ko je bila na onesnaženih lokacijah ugotovljena obogatitev s težkim izotopom 15N. Značilno nižje vrednosti δ15N so bile ugotovljene tudi v bljižini večjih mest. Te so posledica delovanja čistilnih naprav, ki odstranjujejo nezaželen material (npr. nitrati) iz odplak. Nekoliko višje vrednosti δ15N ro bile izmerjene v velikih primerkih, kar kaže na enotno prehrano vzorčevanih polžev preko celotnega življenja.
COBISS.SI-ID: 1072478
Cilj raziskave je bil, kako najbolje izkoristiti za okolje nevarne odpadke, kot so blato iz čistilnih naprav in različni pepeli (biomasa - lesni). Rezultati so pokazali, da je lahko tekoče blato uspešno stabiliziran s pomočjo pepela biomase, tako da lahko dobimo stabilni kompozitni material s tlačno trdnostjo med 0.5 in 2.5 MPa, in odgovarja lastnostim nizkotlačnega materiala. Mikrobiološko aktivnost v času stabilizacije smo zaustavili z dviganjem pH in temperature. Analize kemične sestave izlužkov so pokazale, da je material inerten in ne predstavlja nevarnost za okolje. Z vidika trajnostnega razvoja tovrstna predelava odpadkov predstavlja skoraj nični vpliv na okolje, saj je rezultat čistejše proizvodnje pomemben za ohranjanje naravnih virov, pripomore k zamnjšanju CO2 in zmanjšuje stroške upravljanja in shranjevanja aktivnega blata iz čistilnih naprav.
COBISS.SI-ID: 1998695
V okviru študije je predstavljena vloga akvakulturne dejavnosti kot vira določenih elementov v okolju. Ugotovljene so bile značilne razlike v vsebnosti elementov v gojenih (Dicentrarchus labrax, Sparus aurata) divjih ribah, kot tudi razlike med mišico ribe in ribjo hrano. Generalno so povprečne koncentracije slednih elementov v vseh ribah (divje in gojene) pod dovoljenimi vrednostimi. Značilne razlike so bile ugotovljene med posameznimi vzorčnimi lokacijami (divji primerki ribe) in tudi med različnimi velikostmi ribe (gojeni primerki ribe). Večina koncentracij elementov v komercialno zanimivih ribah ne predstavlja problemov za človekovo zdravlje.
COBISS.SI-ID: 1038174
Raziskave visokoločljivih topografskih LIDAR-skih posnekov površja predstavljajo eno izmed osnovnih geomorfoloških orodij. V pričujočem članki predstavljamo geomorfološko raziskavo grap in erozijskih kanalov vrezanih v pobočja severnega Vipavske doline, ki temelji na Lidarskih posnetkih. SV pobočja doline definira oligocenski nariv mezozojski karbonatov na terciarne flišne kamnine. Omenjen nariv je prekrit s številnimi kvartarnimi drobirskimi pahljačami, ki so se odložile v ''paleo-grapah'' vrezanih v flišno podlago. Nasprotno pa so JZ pobočja doline sestavljena le iz fliša in niso prekrita s kvartarnimi sedimenti. Po dolini poteka regionalni prelom imenovan Vipavski prelom. Naše raziskave so pokazale, da se prostorski razpored grap na eni in drugi strani doline statistično razlikuje. Menimo, da je razpored posledica zapletene tektonske zgradbe, vezane predvsem na vezne prelome med Vipavskim in Raškim prelomom na južnih pobočjih ter na vezne prelome med Vipavskim in Predjamskim prelomom v severnih pobočjih doline.
COBISS.SI-ID: 36068141
Paroprepustnost betonov ali različnih gradbenih materialov je pomemben parameter pri opredelitvi pojma ugodnih življenjskih razmer. V okviru raziskave, smo raziskovali paroprepustnost betonov, pripravljenih z različnimi lahkimi agregati (LWA), z betoni narejenih iz izbranih standardnih agregatov. Ugotovljeno je bilo, da je koeficient prepustnost vodne pare l pri vseh preiskovanih betonih z lahkimi agregati ob upoštevanju faktorjev voda/cement, manjša kot 35, pri navadnih betonih pa je vrednost okrog 84. Potrebno je poudariti, da raziskave vmesne prehodne cone med agregati in cementno osnovo z SEM-EDS niso pokazale pojavljanja zgoščevanja, ki bi lahko imelo negativen vpliv na paroprepustnost lahkih betonov (LWAC).
COBISS.SI-ID: 2055271