V članku so predstavljene raziskave fosilnega plazu Selo v Vipavski dolini, ki je nastal pred več kot 42.000 leti kot t.i. kamninski plaz (sprožitveni dejavnik je bil najverjetneje potres). Posebnost plazu so njegove izredne dimenzije (190 milijonov m3 materiala), ki smo jih v prispevku določili s pomočjo terenskih in GPR meritev v GIS okolju, preko teh pridobljenih podatkov in podatkov o sestavi plazine pa smo določili tudi procese transporta plazu. S pomočjo tovrstne raziskave bolje razumemo pobočne procese, ki so se dogajali v preteklosti in se lahko tudi ponovijo danes.
COBISS.SI-ID: 1322334
Mozaični kamenčki iz 15 različnih rimskih mozaikov, po starosti od prvega stoletja BC do petega stoletja AD., iz arheoloških nahajališč v Sloveniji so bili raziskani na osnovi microfacielnih analiz in prepoznanih je bilo 13 različnih microfaciesov. Raziskani kamenčki niso lokalne povencience. Večina belih kamenčkov pripada zgornjekrednim plitvovodnim apnencem Dinarske karbonatne platforme, verjetno z območja Krasa. Črni izvirajo iz globljevodnih ali zaprtih lagunskih okolij, z disoksičnim ali anoksičnim okoljem. Pripadajo lahko jurskim globljevodnim kamninam najdenim v osrednji Sloveniji ali krednim kamninam odloženim v času OAE na Dinarski karbonatni platformi področja Krasa. Sedimentološki – mikrofacielni raziskovalni pristop je bil uspešno uporabljen v arheoloških rasiskavah izvornega območja materiala. Mozaični kamenčki kot značilna vrsta kamnine (mikrofacies), odražajo značilnosti okolja nastanka kamnine in s tem definirajo izvor kamnine iz katere so bile narejene.
COBISS.SI-ID: 1269086
Študija podaja primer uporabe stabilnih izotopov za sledenje in ugotavljanje obsega onesnaževal v morskem priobalju. Cilji študije so bili meriti izotopsko sestavo dušika v polžu Patella sp. kot potencialnem indikatorju za sledenje antropogenega onesnaževanja v obalnih morskih okoljih in ugotoviti možne izotopske razlike med različno velikimi primerki organizma oziroma med različnimi deli organizma. Rezultati kažejo, da je vzorčevani organizem potencialno uporaben indikator za sledenje antropogeno vnešenega organskega materiala v obalnih morskih okoljih. Glavni doprinos je možnost uporabe tehnike (malo potrebnega vzorca, dostopnost analiz) in izbranih organizmov (pogostnost) pri bodočih analizah onesnaženja priobalnih morskih okolij.
COBISS.SI-ID: 1072478
Pri proizvodnji poroznih lahkih agregatov (LWA), je poroznost dosežena z dodajanjem sredstva za penjenje talini stekla, ki se vplini pri povečani temperaturi, tako da nastali plini ostanejo ujeti v steklasti talini. Preučevana je bila učinkovitost MnO2 kot sredstva, ki povzroča penjenje v odpadnem steklu in sistemu odpadno steklo / silikatni mulj. Vzorci so bili taljeni na različnih temperaturah in različno dolgo pri določeni temperaturi in razvoj poroznosti je bil raziskovan z metodo rentgenske mikro-tomografije. Bilo je ugotovljeno, da s podaljšanjem dolžine taljenja število nastalih por upada, medtem ko prostornina nastalih por narašča. Z dodajanjem silikatnega mulja se temperatura potrebna za penjenje povečuje in s tem upočasnjujemo proces penjenja.
COBISS.SI-ID: 1980007
Pohorje je ena od le štirih znanih lokacijah ultravisokotlačnih metamorfnih (UHPM) kamnin Alpskega orogena ter sploh ??edina znana lokacija UHP kamnin v Vzhodnih Alpah. Zato smo podrobno analizirali fazna razmerja v ultravisokotlačnih kianitovih eklogitih med viškom metamorfoze in dekompresijo na Pohorju. UHP metamorfoza je posledica intrakontinentalne subdukcije v času krede (pred približno 92 Ma) in Pohorje dejansko predstavlja edino znano lokacijo UHP metamorfizma v Alpah, ki je povezan z alpinsko (kredno) orogenezo (ostali UHPM pojavi so vezani na mlajšo, terciarno orogenezo). Kiantovi eklogiti na Pohorju so tesno povezani z meta-ultramafičnimi kamninami, ki vključujejo tudi UHP granatove peridotite. Nastopajo v obliki leč ali manjših teles znotraj metapelitskih gnajsiev in blestnikov. Izračunani P-T pogoji viška metamorfoze kianitovih eklogitov so pri 3.0-3.7 GPa in 710 do 940 ° C in so znotraj polja stabilnosti coesite ter v istem območju kot metamorfni pogoji granatovih peridotitov. To pomeni, da so bili eklogiti in okolne kamnine subducirane v globine približno 100 km. Na podlagi regionalnih temperaturnih in tlačnih gradientov, je intrakontinentalna subdukcija potekala v smeri proti S in SE in Pohorske kamnine so bileipostavljene P-T pogojem, ki zadoščajo za kristalizacijo diamantov.
COBISS.SI-ID: 962142
Ultramafični komplaks Slovenske Bistrice (SBUC) zavzema jugovzhodni del Pohorja, ki predstavlja ekshumirani del kontinentalne skorje, ki je bila subducirana med kredno orogenezo. SBUC sestavljo serpentinizirani harzburgiti v katerih se lokalno pojavljajo granatovi lherzoliti. Primerljiva LREE obogatitev vzorcev in odsotnost negativnih Nb in Th anomalij nakazujejo, da je bil ta del plašča podvržen metasomatozi talin ali raztopin še pred serpentinizacijo. Granatovi lherzoliti v SBUC kažejo UHP stopnjo (4 GPa, 900 ° C), ki v harzburgitih ni zabeležena. Na podlagi ohranjenih predhodnih nižjetlačnih faz, ki so stabilne v polju spinelovih peridotitov, SBUC predstavlja del subduciranega plaščnega materiala. Glede na visoko stopnjo osiromašenja taline in pomanjkanje geokemijskih značilnosti subdukcijske cone, je protolit harzburgitov verjetno plašč oceanskega izvora. Zato zelo verjetno predstavlja del Meliata oceanskega plašča. Alternativno lahko predstavlja osiromašeni in metasomatsko spremenjeni plašč na območju cone kontinentalnega rifta, ki je bila kasneje vključena in potegnjena v subdukcijsko cono in navzdol v UHP pogoje.
COBISS.SI-ID: 782686
Raziskave visokoločljivih topografskih lidarskih posnekov površja predstavljajo eno izmed osnovnih geomorfoloških orodij. V članku predstavljamo geomorfološko raziskavo grap in erozijskih kanalov, vrezanih v pobočja Vipavske doline. SV pobočja doline zaznamuje nariv mezozojskih karbonatov na terciarni fliš. Nariv je prekrit s številnimi kvartarnimi drobirskimi pahljačami, ki so se odložile v paleograpah, vrezanih v flišno podlago. Nasprotno pa so JZ pobočja doline sestavljena le iz fliša in niso prekrita s kvartarnimi sedimenti. Raziskave so pokazale, da se prostorski razpored grap na eni in drugi strani doline statistično razlikuje. Po grapah so se sprožali številni pobočni procesi v obliki drobirskih tokov, drobirskih plazov in ostalih kompleksnih pojavov. Pridobljeni podatki so pomembni zaradi poznavanja vpliva teh pobočnih procesov (fosilnih plazov in recentnega lezenja) na hitro cesto Razdrto–Vipava, ki poteka po obravnavanem območju in je problematična zaradi lociranja trase na SV pobočja doline.
COBISS.SI-ID: 36068141
Onesnaženje tal s potencialno toksičnimi prvinami je široko razširjeno in povzroča dolgotrajno tveganje za zdravje ekosistema. Raziskava se je osredotočila na onesnaženje s potencialno toksičnimi prvinami, faktor prenosa in oceno tveganja v rastlinstvu Kočanskega polja (Republika Makedonija). Za prepoznavanje vsebnosti potencialno toksičnih prvin v pridelkih Kočanskega pola (riž in koruza), smo izvedli geokemične analize z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo ICP-MS in na snovi tega izračunali faktor prenosa (Transfer Factor - TF) in izračunali količine dnevega vnosa. Najvišje vsebnosti As, Cd, Mo, Pb and Zn smo našli v vzorcih riža na poljih vzdolž Zletovske reke. Najvišje Pb in Mo koncentracije izmerjene v vzorcih koruze iz polj vzdolž Zletovske reke in mestom Ciflik. Visoke vrednosti TF za Mo, Zn, Cd in Cu odražajo močno akumulacijo Mo, Zn in Cd v rišu in Mo ter Zn v koruzi. Rezultati ocenjenega dnevnega vnosa kažejo, da lahko uživanje riža in koruze, ki vsebijejo najvišje vsebnosti Cd, Mo, Pb in Zn predstavljajo resno grožnjo človekovemu zdravju, ki jih uživa, saj dnevni vnos Cd, Mo, Pb in Zn pridelkov iz polj vzdolž Zletovske reke presegajo priporočene še sprejemljive dnevne vsebnosti. Ob upoštevanju rezultatov je območje vzdolž Zletovske reke najbolj antropogeno onesnaženi del del Kočanskega polja.
COBISS.SI-ID: 937310
Z visokoločljivima metodama večsnopnega in podpovršinskega sonarja smo preučili predholocenske geomorfološke oblike, ki so vidne v topografiji morskega dna. Osredotočili smo se na dve, rekam podobni obliki, Paleorižano in Paleoreko. Profili podpovršinskega sonarja in objavljeni popisi sedimentnih jeder nakazujejo, da ti dve obliki predstavljata površino na meji med pleistocensko kontinentalno in holocensko morsko sedimentacijo. Geometrija te površine, arhitektura in akustični facies nižje ležečih sedimentnih teles jasno nakazujejo, da površina predstavlja aluvialno ravnico, na kateri se nahaja srednje-nizko energijska poplavna ravnica. Paleorižana predstavlja meanderski pas s številnimi meandrskimi preseki in mrtvicami. Paleoreka je izražena kot eno samo rahlo povito korito z izrazitimi nasipi. Geomorfološke značilnosti obeh rek sta zelo podrobno izraženi tudi v reliefu morskega dna, čeprav ju prekriva do 10 metrov hoolocenskega morskega sedimenta. Globine koritnice Paleoreke iz profilov podpovršinskega sonarja so nam omogočile, da smo izdelali vzdolžni profil globin koritnice, ki teče približno pravokotno na glavne prelomne strukture Tržaškega zaliva. Objavljeni vertikalni premiki, ki so bili izmerjeni na podlagi ponovljenega preciznega nivelmana na slovenski Obali, niso izraženi v vzdolžnem profilu, torej ne predstavljajo dolgoročne deformacije površja. Na podlagi naše raziskave predvidevamo, da objavljeni geodetski podatki izražajo kratkoročno interseizmično deformacijo vzdolž slovenske obale.
COBISS.SI-ID: 1322846
Z uporabo GPS tehnologije in žariščnih mehanizmov potresov smo merili hitrosti aktivnih tektonskih deformacij v kolizijski coni med Jadransko mikroploščo in Evrazijsko ploščo ter karakterizirali recentno gibanje Jadranske mikroplošče, pri čemer smo prvi uporabili GPS meritve z vzhodnih izdankov mikroplošče v Istri in zaledju. Premikanje Jadranske mikroplošče glede na stabilno Evrazijo smo določili na osnovi izračunanih vektorjev hitrosti premikov GPS točk, ki se nahajajo na Jadranski plošči. Rezultat so najnatančneje do sedaj določeni parametri Eulerjevega pola toge Jadranske mikroplošče. Premikanje Jadranske mikroplošče glede na stabilno Evrazijo povzroča na ozemlju Slovenije krčenje s hitrostjo 2,4 mm/leto v smer NNW-SSE. Naši rezultati kažejo, da se severni del Jadranske plošče premika kot enotna toga plošča.
COBISS.SI-ID: 4730465