Kovinski delci v snežnem depozitu in rečnem sedimentu z območja jeklarne na Ravnah so bili analizirani s SEM/EDS. Analiza je pokazala, da najpomembnejše kovinske faze v obeh medijih pripadajo fazam antropogenega izvora, kot so nepravilni in sferični Fe-oksidi, Fe-zlitine, Fe-silikati s spremenljivo vsebnostjo Cr, Mn, Ni, V, W in Mo. Primerjava teh faz in njihovih značilnosti v obeh medijih je pokazala ujemanje v sestavi in morfologiji delcev ter nakazala, da so njihovi viri visoko temperaturni procesi v proizvodnji jekla. Prav tako je pokazala, da so bili sferični kovinski delci transportirani z istim transportnim medijem, ki je ozračje, medtem ko so bile druge faze transportirane po drugih poteh, kot je spiranje onesnaženih površin.
COBISS.SI-ID: 2310229
V raziskavi so bile analizirane različne frakcije sedimentov iz jam Divje Babe 1, ki je eno izmed slovenskih najpomembnejših paleolitskih postojank. V njih so tudi našli neandertalsko piščal. Z geokemičnimi analizami najfinejše frakcije smo določili 4 skupine prvin, vertikalne variabilnosti P2O5, SiO2 in U pa nakazuje obstoj 5 gekoemijskih segmentov. Negativne korelacije med SiO2 komponento in korodiranimi klasti kaže na dominanten eolski transport nekarbonatnega materiala v jamo. Izvor tega materiala so triasni vulkaniti ter vulkanogene in terigene sedimentne kamnine. Sedimente je kasneje preoblikovala klima, in do določene mere tudi vpliv atmosfere, ko je bil sediment izpostavljen zraku. Na to nam nakazujejo kongelifrakti, ki nastanejo kot produkti zmrzali in luknjičasti klasti kot posledica korozije vode, ki se je precejala skozi sediment. Z njihovo pomočjo smo uspeli rekonstruirati klimatske spremembe, ki so potekale med 39.700 in 116.100 leti. Definirani so bili tudi štirje hiatusi, ki so trajali od 9000 do 39.000 let. Rezultati paleoklimatske rekonstrukcije iz jame Divje Babe 1 so bili korelirani tudi z globalno paleotemperaturo, rekonstruirano s pomočjo izotopa δ18O iz vrtin skozi led na Grenlandiji. Rezultati raziskave so bili objavljeni v dveh člankih v prestižni reviji Palaeogeography, palaeoclimatology, palaeoecology, ki spada v prvi kvartil.
COBISS.SI-ID: 2430293
Glavni namen prispevka je bil predstavitev prve sistematične multielementarne karakterizacije tal vzdolž reke Stavnje (Bosna in Hercegovina), torej rudarskemu območju, ki je znano po pridelovanju železa in rjavega premoga. Onesnaženje tal s težkimi kovinami, ki je posledica nekdanjega rudarjenja in topilništva na tem območju, predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalstva. Cilj raziskave je bil opredelitev kemične sestave tal vzdolž doline reke Stavnje v odvisnosti od litološke sestave, naravnih ali antropogenih dejavnikov in ostalih vplivov. Glede na rezultate multivariatnih statističnih metod, kot so clusterska in faktorska analiza, so bile izločene štiri glavna geokemijska združenja prvin. Z uporabo metode univerzalnega krigiranja so bile določene porazdelitve posameznih kemijskih elementov na urbanih in industrijskih območjih ter njihovi okolici. Ocenjen je bil tudi delež geogenega in atropogenega vpliva v dveh talnih horizontih. Antropopogeno povzročena geokemijska asociacija Pb-Zn-Hg-Cd-Cu-Bi-Ag-Sb-Mo-W-Mn-Ba-Fe-Tl predstavlja vpliv nekdanjega rudarjenja in topilništva. Naravno povzročene asociacije Ni-Cr-Co-Mg, Th-La-As-Sc in Al-Ti-V-Ga predstavljajo posledico vpliva litološke podlage.
COBISS.SI-ID: 2423893
V članku so predstavljeni rezultati granulometrične, geokemične in mineraloške opredelitve talninskih plasti lignitnega sloja, prevrtanega z vrtino P-9k/92 v osrednjem delu pliocenskega medgorskega Velenjskega bazena. Raziskava različno litificiranih sedimentov oziroma sedimentnih kamnin obravnava 32 vzorcev iz 21-ih jedrnih odsekov v globini 562.6–580.0 m, to je do končne globine omenjene vrtine. Granulometrično je bilo analiziranih 12 vzorcev, geokemično 24, mineraloško z rentgensko difrakcijo (XRD) 23 vzorcev in mikroskopsko 7 vzorcev. Granulometrična analiza je pokazala, da so zelo slabo litificirani različki večinoma glinasti melji ()85 % frakcije melja), le dva sta bila meljasta peska in eden prodnati do gruščnati pesek. Mikroskopsko preiskani dobro litificirani klastiti so vsi peščenjaki, cementirani s kalcitom, sideritom ali markazitom. Geokemična analiza je pokazala za večino vzorcev prevladujočo SiO2 + Al2O3 (60–80 %) sestavo. Zlasti v spodnjem delu profila je izstopajoča vsebnost Fe2O3 in anorganskega C, kar nakazuje prisotnost siderita. V zgornjem delu profila se pojavljata plasti apnenca in prodnato gruščnatega peščenjaka, ki sta nosilki visoke vsebnosti CaO in imata znatno žaroizgubo (LOI). Kvalitativna XRD analiza je pokazala, da vse preiskane vzorce sestavljajo kremen, kaolinit in muskovit/illit. Glinenci nastopajo večinoma le v peskih in peščenjakih. V nekaj vzorcih meljev in meljevcev je bila določena sadra. Pirit je bil določen le v plasti apnenca v zgornjem delu profila, v najglobljem vzorcu peščenjaka pa je bil določen markazit.
COBISS.SI-ID: 2425685
V članku so na kratko predstavljene petrografske in mehanske značilnosti pohorskega granodiorita ter njegove uporabe kot naravnega kamna. Predstavlja sivo kalcijsko-alkalno magmatsko kamnino miocenske starosti (18,7 m.l.). V Sloveniji velja pohorski granodiorit kot najkvalitetnejši naravni kamen. Ima visoko gostoto, nizko absorpcijo vode in nizko odprto poroznost, zaradi česar izkazuje visoko odpornost na zmrzovanje in sol, hkrati pa tudi visoko kompresijsko in upogibno trdnost. Zaradi svoje trajnosti in okrasnih belih aplitno-pegmatitnih žil je v Sloveniji najpogosteje uporabljan naravni kamen. Uporablja se predvsem za tlakovanje, obloge zgradb, cerkva in drugih objektov, kot tudi za javne površine. S tem kamnom so obložene številne pomembne zgradbe od katerih so proglašene za kulturne spomenike narodnega pomena. V Ljubljani so to Slovenski parlament, poslovni sklop na Trgu Republike in pravna fakulteta Univerze Ljubljana.
COBISS.SI-ID: 2173543