V članku je prikazana uporaba SEM/EDS analize posameznih delcev za razlikovanje med različnimi viri kovin v okolju na primeru trdnih kovinskih delcev v snežnem depozitu na območju Žerjava. Raziskava je pokazala, da so trdni delci v snegu zastopani z maloštevilnimi geogeno-antropogenimi delci, katerih vir so svinčevo-cinkovi rudni minerali (cerusit, sfalerit) iz odlagališča rudarsko-predelovalnih odpadkov, ter številnimi antropogenimi kovinskimi delci s Pb, Sb- in Sn-oksidi in sulfidi. Glede na njihovo morfologijo in kemično sestavo, so antropogeni delci nastali pri visokih temperaturah pri taljenju zlitin svinca, antimona in kositra, ki jih vsebujejo rabljeni svinčevi akumulatorji. Poleg tega količine antropogenih delcev padajo z razdaljo od obrata predelave svinčevih akumulatorjev, kar kaže na to, da je prevladujoči vir trdnih kovinskih delcev v Žerjavu predelava svinčevih akumulatorjev.
COBISS.SI-ID: 2193237
V sedimentih 5 J in 6 J Triglavskega jezera, Julijske Alpe, je bilo za namene preučevanja vpliva naravnih značilnosti zaledja in človekovih dejavnosti določenih več geoloških in geokemičnih parametrov. Na obali 5 J stoji planinska koča, v letu 1991 pa so v obe jezeri vložili tudi ribe. V 5 J je sediment izrazito bolj debelozrnat s povprečno velikostjo zrn 46-60 µm kot v 6 J, v katerem je povprečna velikost zrn 23-36 µm. Nasprotno pa je mineralna sestava sedimentov obeh jezer zelo podobna. Kalcit zelo prevladuje in obsega več kot 77 % vseh mineralov, medtem ko sta dolomit in kremen manj zastopana. Organski ogljik in skupna koncentracija dušika sta najvišja v površinskih sedimentih, s stopnjo 14,4 in 1,8% v 5 J in 19,3 in 2,4% v 6 J. Tudi atomska razmerja C/N so bila najnižja v površinskih sedimentih, s podobnimi vednostmi v obeh jezerih ( 9,6% oz. 9,4%), kar kaže na prevlado avtohtone organske snovi. Sedanja vrednost δ13C v sedimentu 5 J je nižja (-21,0 ‰) kot 6 J (-18,5 ‰). V najmlajšem sedimentu so opazne precejšnje spremembe vseh štirih parametrov, ki odražajo premik v trofični statusa obeh jezer. To je najverjetneje povzročila vložitev rib v jezeri. Poleg tega zgleda, da se manjše in plitvejša 6 J odzove na spremembe hitreje kot večje in globlje 5 J in je zato bolj občutljivo. V površinskih sedimentih 5 J so δ15N vrednosti -2,9‰ in v 6 J -4,4 ‰ ter z globino postopno narastejo na približno +1,0 ‰. Te spremembe lahko najverjetneje pripišemo atmosferskemu odlaganju reaktivnega dušika. Vse kaže, da koča ni imela dovolj velikega vpliva na jezeri, da bi se njen vpliv odražal v njihovih sedimentih.
COBISS.SI-ID: 26884391
Na podlagi SL indeksa in prirejene metode analize rečnega gradienta so bile analizirane tri reke z namenom ugotovitve recentnih tektonsko aktivnih prelomov. Metoda je bila testirana na južnem delu Ljubljanskega barja, kjer reke prečkajo desno zmične dinarsko usmerjene (SZ–JV) prelome. Prerezi vodotokov so bili najprej analizirani po klasični metodi SL indeksov, ki pa ni dala uporabnih rezultatov. Zato je bila razvitanova metoda, ki je omogočila določitev aktivnih območij dvigovanja in spuščanja površja, ki je posledica recentnih tektonskih premikov. Ugotovljene anomalije smo primerjali s podatki Osnovne geološke karte 1 : 100.000 in s podatki radarskih meritev vertikalnih premikov z metodo PSInSAR. Tako smo predpostavili pet potencialno aktivnih prelomov, območja kompresije ter ekstenzije. Raziskava je pomembna kot pomožna geomorfološka analiza pri izdelavi tektonskega modela Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja.
COBISS.SI-ID: 2167125
Več raziskav je že potrdilo domnevo, da je onesnažen cestni prah vir inhalabilnih delcev v zraku in tako lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kljub vsemu je malo znanega o tem, kateri faktorji vplivajo na sestavo cestnega prahu in v kakšni meri. Zato se je raziskava osredotočila na ovrednotenje vpliva topilnic, termoelektrarn in prometa na sestavo cestnega prahu na enem izmed najbolj onesnaženem področju v svetu (eMalahleni oz. Witbank, Republika Južna Afrika). Za to področje so značilni številni premogovniki, ki zagotavljajo poceni energijo za številne pirometalurške in topilniške obrate ter termoelektrarne. V raziskavi smo izmerili rekordne vrednosti nekaterih kovin v cestnem prahu, in sicer Fe 17.7%, Cr 4.3 %, Mn 2%, Ni 366 mg/kg in V 4410 mg/kg. Analiza podatkov je pokazala na tri glavne vire kovin. Cestni promet je povezan z emisijami Cu, Pb, Sb in Sn, metalurška dejavnost je povezana z emisijami Fe, Co, Mn in V, emisije iz termoenergetskih objektov pa prispevajo k povečanim vsebnostim Al, Sr in Li. Določili smo tudi vplivno območje topilnice vanadija, ki znaša 20 km. Rezultati raziskave so bili predstavljeni lokalnemu prebivalstvu in ostalim interesnim skupinam na delavnici aprila 2013, in so poželi ogromno zanimanja in spodbudili živahno razpravo. Novico so povzeli vsi pomembnejši mediji v Južni Afriki (poizkusite iskati z Googlom in vtipkajte sledeče besede: gorazd zibret witbank).
COBISS.SI-ID: 2105429
Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je v sodelovanju z Avstrijskim geološkim zavodom (GBS) v maju 2010 izvedel geofizikalno kartiranje terena iz zraka. V okviru evropskega projekta SafeLand (http://www.safeland-fp7.eu/), v katerem je bil Geološki zavod Slovenije vključen kot sodelujoči partner, so se izvajale meritve tudi na območju plazu Stože / Log pod Mangrtom. Tam je pred dobrimi 12 leti prišlo do katastrofalnega pojava drobirskega toka, ki je nastal iz obsežnega zemeljskega plazu. Geofizikalno elektromagnetno snemanje terena iz zraka je potekalo z namenom testiranja oz. potrditve uporabe nove tehnologije (novejše indukcijske metode) na plazovitih območjih. Snemanje terena se je izvajalo s sondo z elektromagnetom, ki inducira magnetno polje v kamnini oziroma zemljini na liniji leta helikopterja. Globinski doseg metode se uravnava s konfiguriranjem elektromagnetov in frekvence napetosti. Glede na odziv, tj. jakost induciranega toka v tleh, se izdela konceptualni model zgradbe tal. Na podlagi jakosti induciranega toka na plazu (ki je odvisna od upornosti plazine, ta pa je odvisna od nasičenosti z vodo, poroznosti in vsebnosti glinenih mineralov), se izdela litološka karta plazu. S tako izdelanimi modeli in kartami se optimizira nadaljnji potek dela na izbranem območju. Kljub številnim omejitvam za izvedbo poskusa, ki so posledica strmega alpskega prostora, je zračni elektromagnetni pregled dobro prikazal litološko zgradbo in nasičenost z vodo. Snemanje je potrdilo, da je magnetna metoda manj primerna za raziskavo tako majhnih in reliefno tako razgibanih terenov. Po drugi strani pa so karte porazdelitve K (kalija) in Th (torija) v tleh odlično pokazale natezna območja znotraj plazine, izdankov laporovca in dolomita, glinastega koluvija, aluvijalnih nanosov, nanosov drobirskega toka ter na območja preperelih con vzdolž prelomov. Ravno tako so minimumi izotopa 137Cs (cezij) jasno pokazali območja z novejšimi masnimi primanjkljaji kot posledica recentnih masnih premikov.
COBISS.SI-ID: 2207317