V Smrekovškem vulkanskem kompleksu je intruzija Kramariškega silla povzročila vrsto progradnih in edinstvenih ali zelo redko prepoznanih retrogradnih hidrotermalnih reakcij, med katerimi je tudi pretvorba klorita v zelo redek glinen mineral z zmesno strukturo in naključno razporeditvijo slojev vrste corrensit-klorit. Temperaturno območje nastanka je ocenjena med 300-150°C. Reakcija je pomembna za raziskave recentno aktivnih hidrotermalnih sistemov, ki se izkoriščajo za proizvodnjo električne energije ali direktno rabo, ker lahko vpliva na kakovost geotermalnega rezervoarja oziroma proizvodnjo fluida.
COBISS.SI-ID: 2568533
V tej raziskavi so bile razvite uporabljene nove matematične metode, s katerimi lahko analiziramo rečni profil in določimo odseke, ki odražajo aktivne premike zaradi tektonike. Novo razvita metoda temelji na modifikacijah Hackovega SL indeksa. Z njo lahko izračunamo lokacije anomalij v rečnem gradientu. Metoda je bila testirana na območju Z Slovenije na dva načina: s primerjavo sovpadanja anomalij in prelomov na osnovni geološki karti in s primerjavo lokacij in magnitud anomalij in PSInSAR sipalcev, s katerimi z radarsko tehniko neposredno merimo premike. Nadalje je bila metoda uporabljena na treh območjih, kjer je na podlagi drugih komplementarnih metod znan potek aktivnih prelomov. Pokazalo se je, da lokacije anomalij sovpadajo s presečišči rek in prelomov. Metoda je pokazala dobre in spodbudne rezultate, vendar potrebuje še veliko testiranja na različnih območjih sveta, predno se lahko ovrednoti pravilnost in uporabnost njenih rezultatov.
COBISS.SI-ID: 2578261
V zapletenem zaporedju vulkanskih in vulkanoklastičnih kamnin v Smrekovškem vulkanskem kompleksu vsebujejo bolj debelozrnate kamnine združbe mineralov, ki imajo višjo temperaturno obstojnost (laumontit-(prehnit)-klorit-(klorit-smektit)-albit), kot tiste v debelozrnatih tufih (analcim-heulandit-(klorit-smektit)) ali drobnozrnatih viroklastičnih tufih (heulandit-klinoptilolit-(klorit-smektit)). Pojav je povezan konvekcijsko-advekcijskim tokom hidrotermalnih raztopin. V območju dveh faz so nastali plini in težja tekočinska faza, ki se ni mogla več dvigovati, temveč je odtekla navzdol po plasteh, prednostno po tistih z večjo permeabilnostjo.
COBISS.SI-ID: 2505045
V raziskavi so bile analizirane različne frakcije sedimentov iz jam Divje Babe 1, ki je eno izmed slovenskih najpomembnejših paleolitskih postojank. V njih so tudi našli neandertalsko piščal. Z geokemičnimi analizami najfinejše frakcije smo določili 4 skupine prvin, vertikalne variabilnosti P2O5, SiO2 in U pa nakazuje obstoj 5 gekoemijskih segmentov. Negativne korelacije med SiO2 komponento in korodiranimi klasti kaže na dominanten eolski transport nekarbonatnega materiala v jamo. Izvor tega materiala so triasni vulkaniti ter vulkanogene in terigene sedimentne kamnine. Sedimente je kasneje preoblikovala klima, in do določene mere tudi vpliv atmosfere, ko je bil sediment izpostavljen zraku. Na to nam nakazujejo kongelifrakti, ki nastanejo kot produkti zmrzali in luknjičasti klasti kot posledica korozije vode, ki se je precejala skozi sediment. Z njihovo pomočjo smo uspeli rekonstruirati klimatske spremembe, ki so potekale med 39.700 in 116.100 leti. Definirani so bili tudi štirje hiatusi, ki so trajali od 9000 do 39.000 let. Rezultati paleoklimatske rekonstrukcije iz jame Divje Babe 1 so bili korelirani tudi z globalno paleotemperaturo, rekonstruirano s pomočjo izotopa ?18O iz vrtin skozi led na Grenlandiji. Rezultati raziskave so bili objavljeni v dveh člankih v prestižni reviji Palaeogeography, palaeoclimatology, palaeoecology, ki spada v prvi kvartil.
COBISS.SI-ID: 2430037
V članku avtorji predstavijo primerjavo uporabe radarske metode permanentnih sipalcev (PSI) in klasične terenske meritve za spremljanje pobočnih masnih premikov deponije hidrometalurških odpadkov. Metodi sta primerjani na plazu, ki se je sprožil po obilnem deževju novembra 1990 in se nahaja na odlagališču odpadkov iz procesa ekstrakcije amonijevega diuranata ("rumene pogače") iz uranove rude, ki je odložena na jalovini Boršt (nekdanji rudnik urana Žirovski vrh). Čeprav plaz direktno ne ogroža tamkajšnjih prebivalcev se je zaradi možne okoljske kontaminacije in nestabilnosti na odlagališču vzpostavilo spremljanje premikov z različnimi terenskimi metodami. Tudi radarska metoda PSI, v sklopu katere so se pridobili podatki za celotno Škofjeloško Cerkljansko območje, je na območju aktivnega plazišča zaznala premike lezenja v obdobju od 1992 do 2000. Rezultati korelacije PSI in terenskih podatkov potrjujejo, da so sanacijska dela deloma zaustavila plazenje kar potrjujejo tudi PSI analize pred in po sanacijskih delih na plazu. Kljub nekaterim omejitvenim dejavnikom primerjave dveh različnih vrst podatkov se je izkazalo, da je PSI metoda lahko uporabna kot dopolnitveni vir informacij k terenskim tehnikam, še posebno na območjih, kjer je meritve potrebno izvajati daljše časovno obdobje.
COBISS.SI-ID: 2234197
V članku je prikazana uporaba SEM/EDS analize posameznih delcev za razlikovanje med različnimi viri kovin v okolju na primeru trdnih kovinskih delcev v snežnem depozitu na območju Žerjava. Raziskava je pokazala, da so trdni delci v snegu zastopani z maloštevilnimi geogeno-antropogenimi delci, katerih vir so svinčevo-cinkovi rudni minerali (cerusit, sfalerit) iz odlagališča rudarsko-predelovalnih odpadkov, ter številnimi antropogenimi kovinskimi delci s Pb, Sb- in Sn-oksidi in sulfidi. Glede na njihovo morfologijo in kemično sestavo, so antropogeni delci nastali pri visokih temperaturah pri taljenju zlitin svinca, antimona in kositra, ki jih vsebujejo rabljeni svinčevi akumulatorji. Poleg tega količine antropogenih delcev padajo z razdaljo od obrata predelave svinčevih akumulatorjev, kar kaže na to, da je prevladujoči vir trdnih kovinskih delcev v Žerjavu predelava svinčevih akumulatorjev.
COBISS.SI-ID: 2193237
V raziskavi je bil raziskan vpliv instalacij protiprašnih filtrov v železarni v Štorah in vpliv gradbenih del na deponiji pirometalurških odpadkov v Celju na vsebnosti strupenih kovin v hišnem prahu in cestnem sedimentu. Primerjane so bile vsebnosti elementov v cestnem sedimentu in hišnem prahu v obdobju tik pred instalacijo filtrov in 3 leta po začetku njihovega obratovanja. Ugotovljeno je bilo, da instalacija protiprašnih filtrov zmanjša vsebnosti kovin za 58% v hišnem prahu in za 51% v cestnem sedimentu. Prav tako je bil zaznan vpliv gradbenih del, ki so potekala na izjemno onesnaženem območju, in kjer niso bili sprejeti zadostni ukrepi za preprečitev razprševanja kontaminantov v okolico, predvsem na vsebnost kovin v cestnem prahu. Opazno je bilo povečanje vsebnosti kovin v cestnem sedimentu za 37%. Raziskava je pomembna zato, ker utemeljuje uporabo cestnega sedimenta v geokemičnih raziskavah kot vzorčno sredstvo, s katerim je možno zaznati atmosferske emisije kovin.
COBISS.SI-ID: 1963093
Analize življenjskega cikla so uporabne pri oceni okoljskih vplivov in so v pomoč pri večji preglednosti proizvodnih procesov. Proizvajalci jih potrebujejo tako zaradi trženja, kot tudi zaradi izpopolnjevanja tako izdelkov kot procesov. V sektorju pridobivanja kamenih agregatov se še premalo uporablja analiza življenjskega cikla (Life Cycle Assessment - LCA), ker je njena vloga in pomen premalo raziskana. Z ozirom na posebnosti sektorja izdelana metodologija se je izvajala v okviru evropskega projekta “Trajnostno gospodarjenje s kamenimi agregati” (2009 – 2011) (www.sarmaproject.eu). Namen je bil spodbuditi uveljavitev LCA analiz v tem sektorju na območju jugovzhodne Evrope. Predlagana metodologija poudarja pomen učinkovite rabe kamenih agregatov v okviru trajnostne oskrbe s kamenimi agregati iz več virov.
COBISS.SI-ID: 2033749
Cilj študije je bila preučitev porazdelitev kemičnih prvin v vrhnji in spodnje ležeči talni plasti, s poudarkom na ugotavljanju antropogeno in geogeno (naravno povzročenih) pogojenih virov v nekdanji metalurško-industrijski coni Zenica (BiH). Študija je temeljila na primerjavi statističnih parametrov, prostorski porazdelitvi kemičnih prvin ter rezultatih clusterske in faktorske analize. Na raziskanem območju so bile ugotovljene dve naravno pogojeni in ena antropogeno povzročena geokemična asociacija. Na porazdelitev geokemičnih asociacij: Al-Ca-Ce-K-La-Li-Nb-Rb-Sc-Ta-Ti-Th-V-Y in Co-Cr-Na-Ni-Mg so vplivali predvsem litološki (geogeni) dejavniki. Antropogena asociacija Ag-Bi-Cd-Cu-Hg-Mo-Pb-Sb-Zn pa je rezultat več desetletne metalurške delavnosti.
COBISS.SI-ID: 1905493
Ljudje so uporabljali mineralne surovine že v prazgodovini in jih uporabljajo še danes. Ljudje, ki so lahko gradili varnejša zavetišča so bili bolje zaščiteni pred vremenskimi vplivi in tudi pred sovražniki. Sčasoma je poznavanje rudišč, tehnologij pridobivanja, predelave in rabe izredno napredovalo, tako danes izkoriščajo različne mineralne surovine vire in jih uporabljajo v mnogih aplikacijah. Poglavje opisuje/raziskuje predvsem pomanjkanje mineralnih surovin ter s tem povezane večje posledice tega, ki se kažejo v razponu od (meddržavnih) konfliktov do sodelovanja. Raziskovanje konceptov pomanjkanja vključuje njihovo fizično, situacijsko, politično in socialno pomanjkanje ter posledično nastale konflikte ter sodelovanja. Predstavljeni so primeri sodelovanja znotraj industrije, kakor tudi mednarodnega in medvladnega sodelovanja ter nastale vzajemne koristi. Konflikti, pojav trajnostnega razvoja, dejansko in umetno pomanjkanje so pomembni elementi oblikovanja ter implementacije mineralnih politik na različnih nivojih.
COBISS.SI-ID: 1886293