Prispevek predstavlja sociolingvistično raziskavo večkulturne, večjezične in večetnične istrske družbe. V prvem delu so predstavljeni diahroni in sinhroni opisi istrskih govorov (muglizanščine, tergestinščine, istriotščine, istrobeneščine, istroromunščine, slovenščine, hrvaščine in črnogorščine). V drugem delu avtor obravnava rabo nekaterih govorov v vlogi koiné v različnih zgodovinskih obdobjih te večetnične družbe in v sedanjosti. V prvem obdobju, do druge svetovne vojne, je bila istrobeneščina lingua franca vseh prebivalcev polotoka in to je bilo tudi edino obdobje, v katerem so Istrani uporabljali en absoltuni koiné. V drugem obdobju, ki je trajalo vse do začetka 90-ih let, lahko govorimo o dveh koiné: o italijanščini oziroma beneščini na italijanskem delu polotoka ter hrvaščini na jugoslovanskem delu polotoka. Od leta 90 so na območju prisotni trije koiné - italijanščina oziroma beneščina na italijanskem delu Istre, slovenščina v slovenski Istri ter hrvaščina v hrvaški Istri. Dandanes je raba koiné odvisna tudi od starosti govorcev.
COBISS.SI-ID: 1536158404
Lingvistični atlas pomorske terminologije istrskih govorov (LAPTIG) temelji na vprašalnici NASIK, ki je sestavljena iz 435 vprašanj, razdeljenih na 7 semantičnih polj (Morje, Geomorfologija, Meteorologija, Navigacija, Plovila, Ribištvo, Morsko živalstvo in rastlinstvo). Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalne mreže, ki obsega 1 raziskovalno točko v slovenski Istri (Izola), 1 v Kvarnerju (Mali Lošinj) in 21 raziskovalnih točk v hrvaški Istri (Savudrija, Rijeka, Ičići, Novigrad, Tar, Vabriga, Poreč, Moščenice, Fontane, Funtana, Vrsar, Drenje–Crni–Sveta Marina, Rabac, Rovinj, Vškovići, Rakalj, Peroj, Fažana, Pula, Ližnjan, Medulin).
COBISS.SI-ID: 2433491