Glavni strateški cilji Evropske unije (EU) in Slovenenske energetske strategije so zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in znižanje energetske odvisnosti. Glavni cilji EU podnebnega in energetskega svežnja “20-20-20” so 20% povečanje energetske učinkovitosti, 20% zmanjšanje emisije toplogrednih plinov (TGP), 20 % povečanje deleža obnovljivih virov energije v celotni porabi končne energije v EU in 10% deleža obnovljivih virov v rabi energije prometu do 2020. Cilji za posamezno državo članico naj bi bili določeni čimbolj pravično. Obveznosti za Slovenijo je povečanje deleža OVE v končni rabi energije od 15,1% v 2005 na 25% v 2020. Druga obveznost Slovenije je povečanje deleža proizvedene električne energije iz OVE na 33,6% celotne porabljene električne energije v 2010. Prioritetno povečanje deleža OVE v oskrbi z energijo v EU je bilo bolj intenzivno pri izogibanju hitrih vplivov na okolje (podnebne spremembe) in povečanju varnosti in trajnostni oskrbi z energijo. Delež obnovljivih virov v primarni energiji je manjši od 11% in 15,1% v bruto rabi končne energije. Delež električne energije proizvedene iz OVE predstavljala 30% od bruto porabe v Sloveniji. Razvoj obnovljivih virov energije v Sloveniji tako kot analiza slovenske energetske politike bo predstavljena v članku. Posebna pozornost bo dana sedanjemu programu »Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 - 2020 (AN OVE)« in potencialu razvoja v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 25512487
Proizvodnja rastlinskih olj, ki predstavljajo gorivo ali osnovno surovino za proizvodnjo biodizla danes poteka na osnovi ekstrakcije olj s pomočjo mehanskega iztiskanja semen ali s pomočjo topil (ekološko sporno, uporablja se v velikih industrijskih obratih). Mehansko iztiskanje semena se opravlja z mehanskimi kontinuiranimi stiskalnicami vijačnega tipa. Za ugotavljanje porabe energije in emisij CO2 v decentralizirani proizvodnji olja smo uporabili mehansko stiskalnico vijačnega tipa. Stiskalnica opravlja kontinuirano hladno stiskanje semena oljnic (za proces delovanja ni potrebno dovajanje posebne toplote za segrevanje semena ali samega stroja). Ugotovili smo da se pri enofaznem stiskanju porabi od 7,2 do 10,1 kWh/t predelanega semena (za decentralizirano proizvodnjo olja se porabi bistveno manj energije, kot pri industrijski proizvodnji olja). V drugi fazi stiskanja pa se porabi od 7,1 do 8,1 kWh/t predelanega semena. Seštevek prve in druge faze stiskanja nam da porabo energije za dvofazno stiskanje, ki se giblje od 14,3 do 18,2 kWh/t predelanega semena. Emisije CO2 pri decentralizirani proizvodnji olja so tudi nizke, znašajo od 2,592 do 3,924 g CO2/kg olja v eni fazi stiskanja. Zaradi boljšega izkoristka se uporablja dvofazno stiskanje, tako da celotne emisije CO2 (seštevek prve in druge faze) znašajo od 5,148 do 6,84 g CO2/kg olja.
COBISS.SI-ID: 4079464
Opravljena je analiza ogljičnega odtisa v primeru, konvencionalne, integrirane in ekološke pridelave poljščin za tri velikosti kmetij. Za vsak sistem pridelave je upoštevan konvencionalni način obdelave tal ter direktna setev. Za analizo ogljičnega odtisa so uporabljene emisije CO2 iz fosilnega goriva (direktna energija), ki se porabi v procesu pridelave: koruze (za silažo in zrnje), pšenice, oljne ogrščice, in sončnice. Poleg emisij iz fosilnega goriva uporabljenega v pridelavi so zajete tudi emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi uporabe organskih in mineralnih gnojil v pridelavi in preračunane na ekvivalent CO2. V primeru konvencionalne pridelave je predvidena uporaba mineralnih gnojil, pri integrirani kombinacija mineralnega gnojila in organskega gnojila, pri ekološki pridelavi pa samo organskega gnojila. Seštevek emisij CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnega goriva in ekvivalentnih emisij CO2 iz gnojil uporabljenih v procesu pridelave, da končno emisijo pridelave. Ugotovili smo, da so emisije CO2/t pridelka pri konvencionalni in integrirani pridelavi približno enake, pri ekološki pridelavi pa so višje v primerjavi s emisijami v konvencionalni in integrirani pridelavi. V primerjavi konvencionalne in ekološke pridelave so emisije CO2/t pridelka v naslednjih razmerjih: koruza za zrnje 1:1,34, koruza za silažo 1:1,52, pšenica 1:1,53, oljna ogrščica 1:1,47 in sončnica 1:1,2 (višja številka za ekološko pridelavo).
COBISS.SI-ID: 4419688
Razvoj uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti predstavljata glavni cilj politike trajnostnega razvoja . Splošni cilj direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE) je doseči vsaj 20 % delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije v letu 2020 . Obvezen nacionalni cilj za Slovenijo je 25 % delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi. Vlada Republike Slovenije je v skladu s to direktivo sprejela "Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010-2020« in sprejela nove uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom . Delež OVE v končni bruto porabi energije v Sloveniji v letu 2011 je znašal 18,8% in delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto porabi električne energije je bil 30,8%. Proizvodnja električne energije v fotovoltaiki (PV) in bioplinskih napravah v kmetijstvu je hitro narasla po sprejetju nove podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov v letu 2009. Prehitra rast sončnih elektrarn povzroča težave za financiranje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Hitra rast je bila tudi v proizvodnji električne energije v bioplinarnah z uporabo kmetijskih produktov, ki predstavlja grožnjo za proizvodnjo hrane. V članku bo opisan pregled stanja, ciljev in izzivov za proizvodnjo električne energije iz OVE v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 27133479
Trenutno se v Sloveniji, bioplin na vseh kmetijskih bioplinskih napravah uporablja na kogeneracijskih enotah za proizvodnjo električne in toplotne energije, vendar samo manjše število bioplinskih naprav oddaja toploto drugim odjemnikom (zaradi tehničnih in ekonomskih ovir), zato je izkoristek kogeneracije razmeroma nizek. Bioplin se razmeroma enostavno skladišči in se potem lahko uporablja na poljubnem mestu in ob poljubnem času. Možnost skladiščenja bioplina predstavlja njegovo posebno vrednost (s skladiščenjem in njegovo uporabo lahko kompenziramo fluktuacije, ki jih imajo drugi obnovljivi viri energije, kot so npr. vetrna in solarna energija). Bioplin nam ponuja tudi drugo možnost, npr. čiščenje in njegovo nadgradnjo do faze biometana. Z vbrizgavanjem biometana v prihodnosti bo mogoče izkoristiti obstoječo mrežo zemeljskega plina in plin transportirati tudi na večje razdalje, kjer bo dostopen uporabnikom, ki sploh ne bi bili dosegljivi zaradi svoje lokacije. Poleg tega z vbrizgavanjem biometana v omrežje zemeljskega plina bo mogoče izboljšati izkoristek obstoječih kmetijskih in drugih bioplinskih naprav. S čiščenjem in nadgradnjo bioplina do faze biometana se tudi povečuje število potencialnih odjemnikov bioplina. Podan je pregled možnih tehnologij, ki bodo omogočile boljše izkoriščanje bioplina v prihodnosti. Zajete so tehnologije za mikro in druge bioplinske naprave ter možnosti za uvajanje tehnologije biometana v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 4236136