Na kakovost zraka bistveno vpliva količina in vrsta izpustov onesnaževal zraka, ki med seboj reagirajo in tvorijo nova onesnaževala, katera vplivajo na zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost, stavbe, pridelke ter gozdove. Prvi mednarodni dokumenti, ki so države zavezovali k zmanjševanju izpustov posameznih onesnaževal v zrak, so protokoli v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje. Eden izmed njih, Goteborški protokol, je za leto 2010 določil ciljne emisije, ki so za Slovenijo znašale 27 kt za SO2, 45 kt za NOx, 40 kt za NMVOC in 20 kt za NH3. V okviru EU je za Slovenijo enake cilje določala direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal (NEC direktiva) iz leta 2001. V letu 2012 je bil sprejet revidiran Goteborški protokol, ki vsebuje cilje za leto 2020. Slovenija mora emisije SO2 zmanjšati za 63 %, NOx za 39 %, NMVOC za 23 %, NH3 za 1 % ter PM 2.5 za 25 % glede na leto 2005. Pripravlja se tudi revizija NEC direktive. V preteklosti so se emisije vseh onesnaževal zmanjšale, najbolj emisije SO2, glavni vir katerih je proizvodnja električne energije in toplote, sledijo emisije NMVOC, kjer sta glavna vira raba topil in drugih izdelkov ter zgorevanje goriv v široki rabi. Najmanj so se zmanjšale emisije NH3, glavni vir katerih je kmetijstvo, ter emisije NOx glavni vir katerih je promet. Leta 2010 so bile vse emisije nižje od ciljnih. Projekcije emisij kažejo, da se bodo emisije onesnaževal zraka ob izvajanju številnih ukrepov predloga Nacionalnega energetskega programa ter tehnoloških ukrepov za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka zmanjševale tudi v prihodnje, in sicer največ emisije NOx, sledijo emisije SO2, PM 2.5, NMVOC ter NH3. Zmanjšanje emisij vseh onesnaževal zraka po projekcijah zadošča za doseganje ciljev leta 2020. Onesnaževala zraka se glede na vpliv, ki ga imajo na okolje, združujejo v predhodnike ozona, ki prispevajo k nastajanju prizemnega ozona, snovi, ki povzročajo zakisovanje, ter trdne oz. prašne delce. NOx je edino onesnaževalo, ki nastopa v vseh skupinah snovi in ima poleg tega v njih tudi velik delež.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 26581287Statistični urad RS v gospodinjstvih spremlja porabo ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), zemeljskega plina (ZP), utekočinjenega naftnega plina (UNP), premoga, električne energije ter daljinske toplote. Poleg teh energentov gospodinjstva v vedno večji meri uporabljajo tudi različne obnovljive vire energije kot so lesna biomasa, sončna energija in geotermalna energija. Cilj projekta »Modelski izračun porabe energije in goriv v gospodinjstvih v Sloveniji za leto 2011« je modeliranje porabe energije v gospodinjstvih po različnih namenih rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje ter ostala raba električne energije), kar omogoča oceno porabe zgoraj naštetih obnovljivih virov energije. Model rabe energije v gospodinjstvih je del modela „Referenčni energetsko ekološki sistem Slovenije (REES-SLO2)”, ki je bil razvit v okolju MESAP v obliki linearnega mrežnega modela procesov in povezav (referenčni energetski sistem). Orodja, modeli in metodologija so bili preverjeni v vrsti predhodnih študij in so bili uporabljeni kot podlaga številnim strateškim dokumentom na področju razvoja energetike in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter emisij onesnaževal zraka. Model je kalibriran na statističnih podatkih in tako povezan z indikatorskim sistemom statističnih kazalcev in kazalcev razvitih za spremljanje politik v EU in v Sloveniji. Omogoča primerjave po metodologijah SURS-a, EUROSTAT-a/OECD, EEA in UNFCCC. Model implementira, uporablja in redno nadgrajuje Center za energetsko učinkovitost na Institutu »Jožef Stefan«. Poročilo najprej na kratko predstavlja model rabe energije v gospodinjstvih, sledi predstavitev uporabljenih modelskih predpostavk, na koncu pa so prikazani tudi sami rezultati modela.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 26188327