Zastoj v razvoju velikih namakalnih sistemov na območju Slovenije je z vidika oskrbe z doma pridelano hrano rastlinskega izvora neugoden, kar je z vidika zastavljene politike Programa razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 neučinkovito. Vzroke implementacijskega deficita smo podrobneje proučevali skozi določitev dejavnikov razpoložljivosti vode za namakanje na območju Slovenije, na ravni države, porečja in občine. Pri tem smo porabili akcijsko raziskovanje, vmesno vrednotenje politike in instrument (so)programiranja politike upravljanja voda skozi (so)pripravo Načrta upravljanja voda za vodni območjih Donave in Jadranskega morja (NUV) za obdobje 2009–2015. V prihodnje predlagamo izboljšanje politike razvoja VNS skozi (a) podrobnejše načrtovanje upravljanja voda, (b) informiranja akterjev o prostorsko-količinskih danostih za razvoj VNS in na področju postopka pridobivanja dovoljenj in soglasij, in (c) definiranje aktivne vloge nosilca politike razvoja VNS in njegovega sodelovanja z izvajalci razvoja namakanja na regionalni in lokalni ravni. S tem smo podali izhodišča za izboljšano implementacijo ukrepov razvoja VNS v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 7430009Vrednotenja učinkovitosti razvoja velikih namakalnih sistemov (VNS) v Sloveniji za obdobje 2000–2012 izkazujejo zastoj v razvoju VNS, kar je z vidika oskrbe z doma pridelano hrano rastlinskega izvora neugodno, z vidika zastavljene politike pa neučinkovito. Vzroke implementacijskega deficita politike smo podrobneje proučevali skozi določitev dejavnikov razpoložljivosti vode za namakanje na območju Slovenije, na ravni države, porečja in občine. Metodološko je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje, vmesno vrednotenje politike in instrument (so)programiranja politike upravljanja voda skozi (so)pripravo Načrta upravljanja voda za vodni območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009–2015. V prihodnje predlagamo izboljšanje politike razvoja VNS skozi (a) podrobnejše načrtovanje upravljanja voda, (b) informiranja akterjev o prostorsko-količinskih danostih za razvoj VNS in na področju postopka pridobivanja dovoljenj in soglasij, in (c) definiranje aktivne vloge nosilca politike razvoja VNS in njegovega sodelovanja z izvajalci razvoja namakanja na državni, regionalni in lokalni ravni. S tem so podana izhodišča za izboljšano implementacijo ukrepov razvoja VNS za Program razvoja podeželja (PRP) 2014–2020.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 7355769Znano je, da strokovno pravilno namakanje rastlini poveča možnost izrabe hranil iz tal in zmanjša nevarnost spiranja ostankov rastlinskih hranil in sredstev za varstvo rastlin. Pridelovalcu poveča možnost doseganja povečane količine tudi kakovostnejšega pridelka in mu omogoča racionalno rabo vode. Za spoznavanje o dobrobiti in pasteh namakanja v tem prispevku ne bo veliko prostora. V prispevku namreč opredeljujemo pot do denarja za namakalne sisteme in pot do vode za namakanje. Velja, da ti dve poti zahtevata določeno zaporedje korakov. Če tega zaporedja ne poznamo, je lahko pot zelo dolga, vmes se lahko izgubimo in vse deluje zapleteno.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 7352185Zemljevid potencialov za rabo vode za namakanje, z vidika bližine in primernosti vodnih virov za namakanje, obravnava vodna telesa površinskih voda (VTPV), zadrževalnike, vodna telesa podzemnih voda (VTPodV) in prečiščeno odpadno vodo iz komunalnih čistilnih naprav (POV). Raba vode za namakanje iz VTPV je smiselna pri majhni oddaljenost kmetijskega zemljišča (KZ) od vodnega vira, majhni višinska razlika med vodnim virom in KZ, in takrat ko je iz VTPV možno neposredno črpanje vode. V nasprotnem primeru je potenciale treba iskati v obstoječih zadrževalnikih. Na preostalih območjih, je potrebna bodisi izgradnja novih zadrževalnikov, raba vode iz VTPodV. Raba vode iz slednjih je smiselna na območjih lahke izkoristljivosti podzemne vode. Primernost rabe podzemen vode za namakanje na območju Slovenije je nizka, saj jo strateško varujemo za pitno vodo. Ob prilagojenem monitornigu POV, ta predstavlja potencial za rabo na območju Krasa, kjer površinski vodni viri niso na voljo in je podzemna voda težko izkoristljiva.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 7324793V Sloveniji se namaka le 1,45 % kmetijskih zemljišč v uporabi; kar je malo, četudi so naravni potenciali za namakanje relativno dobri. Obstoječi veliki namakalni sistemi niso optimalno izkoriščeni, manjše pa je zanimanje za izgradnjo novih velikih namakalnih sistemov. Težave so pri uvajanju novih velikih namakalnih sistemov, kjer je potrebno usklajeno sodelovanje pristojnih ministrstev in agencij, upravnih enot, lokalnih skupnosti in zainteresiranih bodočih uporabnikov. Sodelovanje deležnikov pri uvedbi velikega namakalnega sistema je institucionalna posledica in ne vzrok za uvedbo velikega namakalnega sistema. Sprožitev uvedbe velikega namakalnega sistema je prepuščena naključju. Pri tem investitorji nimajo na voljo strukturirane informacije o potencialnih vodnih virih, načinu uvedbe namakalnega sistema in usposobljenih podpornih organizacijah, ki pri uvedbi namakalnega sistema lahko pomagajo.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 7185529