V prihodnjem desetletju želimo povečati rabo obnovljivih gozdnih virov ob hkratnem uresničevanju ekoloških in socialnih ciljev. Poleg tega bodo gospodarjenje z gozdovi zaznamovale okoljske spremembe: onesnaževanje okolja, invazivni organizmi, spreminjanje rabe tal in podnebja. V zaostrenih razmerah lahko gojenje gozdov z izpopolnjevanjem nege in zvrsti gojenja gozdov značilno prispeva k uspešnosti večnamenskega gospodarjenja. Namen prispevka je opozoriti na glavne gozdnogojitvene probleme v Sloveniji in spodbuditi razvojno razmišljanje. V prvem delu predstavljava dosežke in probleme gojenja gozdov v preteklem desetletju ter strateške usmeritve za prihodnost. V drugem delu pa izpostavljava poudarke raziskovalnega in razvojnega gojenja gozdov doma in v tujini ter predlagava usmeritve za spodbujanje razvojno naravnanega gojenja gozdov.
COBISS.SI-ID: 3190694
S pomočjo jedrnih mikrosatelitov smo analizirali genetsko raznolikost in zgradbo dveh izbranih semenskih sestojev in treh navadnih sestojev velikega jesena (Fraxinus excelsior L.) z namenom, da bi ustvarili genetsko podporo za uporabo njegovega gozdnega reprodukcijskega materiala v Sloveniji. Genetska raznolikost je bila visoka, diferenciacija med populacijami pa nizka. Na osnovi analize petih mikrosatelitskih lokusov ne moremo postaviti nobene omejitve pri prenašanju gozdnega reprodukcijskega materiala znotraj obravnavanega območja. Kljub temu pri nabiranju gozdnega reprodukcijskega materiala v semenskem sestoju Rodik priporočamo dobro prakso nabiranja semena, ki bi zagotavljala njegovo visoko genetsko raznolikost.
COBISS.SI-ID: 3405990
Bukev je klimaksna vrsta, zato moramo ob načrtovanju obnove upoštevati vsaj nekaj njenih temeljnih ekoloških značilnosti: 1) semenska leta večjega obroda bukve so v večletnih intervalih, ki jih ni mogoče napovedati, 2) pelod bukve se v sestoju razširi večinoma do razdalje 100 m, 3) razdalja padlega semena večinoma ne presega oddaljenosti 20 m od matičnega drevesa, 4) mladje bukve je občutljivo na pozebe, suše, objedanje in konkurenco zeliščnega sloja, 5) bukev je sencozdržna vrsta, ki dosega najboljšo kakovost pri večjih gostotah in zmerno odprtem sestojnem sklepu, kar hkrati močno zmanjša možnost primesi svetloljubnejših vrst.
COBISS.SI-ID: 3529126
Zelena jelša je pomembna vrsta v procesu zaraščanja opuščenih kmetijskih površin. V članku s fitocenološkimi tabelami opisujemo grmiščne in gozdne združbe, v katerih v slovenskih Alpah uspeva vrsta Alnus viridis. Opisali smo tri nove asociacije: Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis (združba zelene jelše na karbonatni podlagi v vzhodnih in jugovzhodnih Alpah), Huperzio selagi-Alnetum viridis (združba zelene jelše v silikatnem skalovju pod goro Komen v vzhodnih Savinjskih Alpah) ter Alno viridis-Sorbetum aucupariae (sukcesijski stadij jerebike in zelene jelše na potencialno bukovih rastiščih v prigorju južnih Julijskih Alp, podobne stadije poznajo tudi drugod v Alpah) ter predstavili še tri druge asociacije (Polysticho lonchitis-Fagetum, Rhodothamno-Laricetum in Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo), v čigar sestojih uspeva zelena jelša.
COBISS.SI-ID: 36547373
V članku smo obravnavali sestoj jelke v gozdnem rezervatu Lipje nad dolino Kolpe, kjer jelka uspeva na zanjo manj običajnem rastišču: nizka nadmorska višina, prisojna lega in apnena matična podlaga. Raziskava je pokazala, da jelka lahko kolonizira nova rastišča v procesu sekundarne sukcesije, kar je v nasprotju s tezo o upadu jelke zaradi delovanja antropozoogenih vplivov. Poznanih je še več podobnih rastišč, kjer vzrok prevlade jelke ni poznan. Uspevanje jelke na samem robu njene ekološke niše vliva optimizem za bodočnost jelke.
COBISS.SI-ID: 3706534