Priročnik za gojenje gozdov je namenjen zasebnim lastnikom gozdov na področju jugovzhodne Evrope. Napisan je v srbskem jeziku. Obravnava področja ekologije gozdov, avtekologije drevesnih vrst, nege različnih razvojnih faz gozda enomernega gozda in nego prebiralnega gozda, zvrsti gojenja gozdov, premene in problematiko gozdnih požarov. Priročnik pomeni prenos znanj iz slovenskega prostora z bogato tradicijo usmerjenega ravnanja z zasebnimi gozdovi na območje jugovzhodne Evrope, kjer takšnih znanj primanjkuje.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3745446Cilj diplomske naloge je bil preučiti različne ekološke dejavnike, ki vplivajo na pomlajevanje hrastov na Krasu. Izbrani so bili trije odseki z večkratnimi sečnjami na območju presek daljnovoda Divača- Redipuglia. Skupaj je bilo v treh različnih odsekih postavljenih 120 vzorčnih ploskev (4 m x 4 m), ki so bile razdeljene v tri stratume (sredina preseke, rob in sestoj črnega bora). Odseki so bili izbrani glede na čas zadnjega ukrepanja. Razlik v ekoloških razmerah med njimi ni bilo, razlike so bile med stratumi. Deleži zastiranja zeliščne, grmovne in drevesne plasti so se razlikovali med stratumi in odseki. Zastiranje zeliščne plasti je bilo največje na sredini preseke. Popisanih je bilo 12 grmovnih vrst, najpogostejši so bili ruj, kalina in robida. Zastiranje grmovnic je bilo najvišje na sredini preseke. Med drevesnimi vrstami so bili najštevilčnejši mali jesen, hrast in črni gaber; skupno je bilo popisanih 12 vrst. Delež zastiranja grmovne in zeliščne plasti je negativno vplival na gostoto drevesnih vrst. Število in zastiranje glavnih drevesnih vrst sta bila najvišja na odseku z najstarejšim ukrepanjem. Višine dominantnih osebkov so se značilno razlikovale med odseki. Relativni dolžinski prirastki so bili najvišji na sredinskem stratumu, lanski relativni dolžinski prirastek je bil v povprečju večji. Najbolje je priraščal mali jesen. Višinska struktura je pokazala največje število hrasta in malega jesenav razredu do 50 cm in črnega gabra do 300 cm. Odprtost v sestoju je bila20%. Največ zaradi objedanja poškodovanih osebkov hrasta in črnega gabra smo zabeležili v sestoju. Mali jesen je bil najbolj poškodovan na sredini preseke. Ugotovili smo, da sta za nasemenitev hrasta najbolj ugodna sestoj in rob, preraščanje pa je omogočeno le na sedini preseke.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3717030