Tehnične smernice so namenjene vsem, ki cenijo dragocen genski fond skorša in njegovo varovanje z ohranjanjem semenskih virov in rabo v gozdarski praksi. Namen smernic je ohranitev genetske raznolikosti vrste v evropskem merilu. Priporočila v tem sestavku so temelj, ki ga je treba dopolniti in razvijati še naprej, upoštevajoč lokalne, nacionalne ali regionalne razmere. Navodila temeljijo na razpoložljivem znanju o vrsti in splošno sprejetih metodah za ohranjanje gozdnih genskih virov. Slovenski dodatek prikazuje kratek prikaz stanja in perspektiv na področju ohranjanja genskih virov in pridobivanja gozdnega reprodukcijskega materiala skorša v Sloveniji.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3132326Tehnične smernice so namenjene vsem, ki cenijo dragocen genski fond črne jelše in njeno varovanje z ohranjanjem semenskih virov in rabo v gozdarski praksi. Namen smernic je ohranitev genetske raznolikosti vrste v evropskem merilu. Priporočila v tem sestavku so temelj, ki ga je treba dopolniti in še naprej razvijati ob upoštevanju lokalnih, nacionalnih ali regionalnih razmer. Navodila temeljijo na razpoložljivem znanju o vrsti in splošno sprejetih metodah za ohranjanje gozdnih genskih virov. Slovenski dodatek vsebuje opise črne, sive in zelene jelše, navaja njihovo naravno razširjenost v Sloveniji ter rabo gozdnega reprodukcijskega materiala. Posebej je izpostavljen pomen multiplih koreninskih simbioz jelše z bakterijami, ki fiksirajo dušik v koreninskih gomoljčkih, in z mikoriznimi glivami, ki skupno omogočajo uporabo jelš za rizoremediacijo kontaminiranih substratov in golih, nestabilnih površin s pomanjkljivo vsebnostjo hranil, predvsem dušika.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3288486Saditev je v gozdarski praksi uveljavljen in najbolj pogost način pomlajevanja doba. Tetave pri tem so visoki stroški saditve, veliko potrebne nege in pogosto veliki izpadi ter slaba kakovost. V nalogi je bila analizirana uspešnost saditve v 12 in 11-letnih letvenjakih, ter primerjana z enako starima naravnima letvenjakoma. Rezultati so pokazali, da se višina izpadov ne razlikuje glede na različna leta saditve. Razlike v izpadih so pogojevale različne razmere na rastiščih. Najbolj negativno je na uspešnost saditve delovalo intenzivno širjenje in razraščanje robinije ter hitro odpiranje sestoja z golosekom. Slednje je povzročilo zamočvirjenje in agresivno rast pritalne vegetacije, izpadi sadik, sajenih v letih 1998 in 1999 so na tem rastišču znašali 78 % in 83 %. Naravno pomlajevanje se je izkazalo za uspešnejše kot saditev. Višja je bila gostota dreves (9 550 dreves/ha), z visokim deletem doba (80 %), in boljša je bila tudi kakovost - povprečna doltina čistega debla je znašala 4,4 m. Na podlagi rezultatov naloge in navedene literature je bilo priporočeno, da se tudi pri nas preizkusijo novi načini saditve na delnih površinah. Stroški pri teh konceptih so nižji, uspeh pa obetaven. Na občutljivih dobovih rastiščih bi bilo bolje pomlajevati s postopnim odpiranjem sestoja, z zastornimi sečnjami, kot z golosekom.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3247270