V disertaciji smo se sprva posvetili optimizaciji in primerjavi določenih analitskih parametrov in korakov pri analizi in identifikaciji selenovih spojin v morskih in sladkovodnih bioloških vzorcih. Testirali smo različne postopke za ekstrakcijo Se spojin, kjer smo spreminjali parametre, kot sta temperatura (T) in čas inkubacije, ter sam medij za ekstrakcijo (voda, pufer in encim). Uporaba encima proteaza XIV, se je izkazala za najbolj uspešno, kjer je bil odstotek topnega Se med 60 % in 80 %. Pri uporabi encima, ki nespecifično hidrolizira beljakovine, smo spreminjali T in čas inkubacije, ki sta imela minimalni vpliv na odstotek topnega Se, medtem ko je delež identificiranih Se spojin ostal enak. Za nadaljnje eksperimentalno delo je bil izbran postopek ekstrakcije z uporabo encima pri T 37 °C in 24 h inkubacije. V študijo selena in selenovih spojin smo vključili številne morske ribe, med njimi tudi brancina, ki predstavlja najbolj pogosto konzumirano vrsto, dostopno na slovenskem tržišču, poleg orade. Med sladkovodne predstavnike smo vključili postrvi s številnih slovenskih ribogojnic in tujega tržišča. Primerjava morskih in sladkovodnih rib je pokazala, da je vsebnost Se v večini primerov višja v sladkovodnih ribah, medtem ko je delež identificiranih spojin pri posamezni vrsti rib približno enak, med 80 in 100 % v mišicah, v jetrih je delež identificiranih spojin nižji, približno 20 %. Več Se v primerjavi z gojenimi vrstami rib vsebujejo prostoživeče ribe ne glede na vrsto bivalnega okolja. Da bi pridobili čim bolj širok vpogled v kroženje in akumulacijo selena in selenovih spojin v morskem ekosistemu, smo v analize vključili vzorce delfinov, ki so kot sesalci na vrhu morske prehranjevalne verige. Pričakovano so imeli delfini najvišje vsebnosti Se med izbranimi in analiziranimi vzorci, a najnižji delež identificiranih organskih Se spojin, kar nakazuje tudi na nizko biološko dostopnost Se v teh živalih. V mišicah je delež identificiranih spojin variiral med 5 in 20 %, v jetrih je bil povsod nižji od 5 %, kar nakazuje na skladiščno vlogo tega organa. V študijo so bile vključene školjke vrste Mytilus galloprovincialis, ki so eden najbolj pogosto uporabljenih organizmov v biomonitoringu. V teh vzorcih smo se osredotočili predvsem na spremljanje razlik v vsebnosti selena in njegovih spojin v surovih in kuhanih školjkah ter na sezonsko variabilnost. Najbolj opazna razlika pri kuhanih in surovih školjkah je bila primerjava vsebnosti Se spojin, kjer je bil odstotek identificiranih spojin (SeCys2, SeMet in neznana spojina) glede na topni Se v kuhanih školjkah približno 40 %, v surovih pa le 20 %. Poleg esencialnosti Se ima le-ta znano antagonistično vlogo z živim srebrom (Hg), zato smo v tej disertaciji spremljali vsebnosti živega srebra (Hg) in monometil živega srebra (MeHg) v ribah in mehkužcih na slovenskem tržišču ter porazdelitev Se in Hg v mišičnini in jetrih rib iz Argentine ter v jetrih morskih golobov iz Jadrana. Analize živega srebra so pokazale, da se v večini primerov ves Hg nahaja v obliki MeHg. V morskih golobih, kjer smo spremljali povezavo med Se in Hg v netopnem delu po encimski ekstrakciji, smo ugotovili, da je molarno razmerje med Se in Hg v vzorcih z višjimi vsebnostmi Hg 1, medtem ko tega razmerja v vzorcih z nižjimi vsebnosti Hg nismo uspeli potrditi. Poleg Hg smo spremljali še nekatere druge elemente (Fe, Cu, Zn, Cr, Mn, Ni, As, Cd in Pb) v številnih morskih in sladkovodnih vzorcih. V večini analiziranih vzorcev rib, mehkužcev in školjk, vzorčenih na slovenski obali, prekoračitev dovoljenih tedenskih vnosov s hrano za posamezne elemente ni bilo, izkazalo se je tudi, da so vsebnosti elementov školjk v zadnjem desetletju na tem področju ostale v istem koncentracijskem območju.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 274201600/
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2923656/
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3229064/
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 26285607