Spletni program za analizo in načrtovanje obrokov pri kravah molznicah (KOKRA) smo razvili v okviru Informacijskega sistema Govedo, v katerem se že nahaja arhiv podatkov, ki se zbirajo v okviru rednih mesečnih kontrol prireje mleka. Program KOKRA vključuje podatkovno zbirko KRMA, ki omogoča zajem in arhiviranje analiz krme iz laboratorijev, podatkov o hranilni vrednosti komercialnih krmnih mešanic iz mešalnic, podatkov, ki jih vnašajo rejci ter podatkov o sestavi in hranilni vrednost različnih krmil iz literature. V program smo vgradili posodobljene enačbe za vrednotenje vsebnosti neto energije za laktacijo in presnovljivih beljakovin v krmi. Prav tako smo v program vgradili novejše normative in sisteme za vrednotenje zauživanja sušine, vrednotenje strukturnosti obroka, vrednotenje potreb po ogljikovih hidratih ter potreb po makro-elementih. Za lažje načrtovanje ciljne mlečnosti skupine oziroma črede glede na stadij laktacije in proizvodni potencial krav, smo v program vgradili standarde laktacijskih krivulj za slovenske pasme goved. Program je nadgrajen z opozorili in priporočili glede fiziološke ustreznosti obroka. Omogoča torej povezljivost obstoječih podatkovnih zbirk na ravni kmetije, kakor tudi arhiviranje načrtovanih obrokov.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 4352360Zbrali smo podatke o vsebnostih Ca (n=3168), P (n=3165), K (n=1614), Mg (n=759) in Na (n=917) v vzorcih voluminozne krme s kmetij, ki so bili v obdobju od leta 2000 do leta 2010 analizirani v štirih slovenskih laboratorijih. Vzorci travnih silaž, koruznih silaž in sena so vsebovali v povprečju 6,7, 2,1 in 5,7 g Ca, 3,5, 2,0 in 2,6 g P, 29,1, 9,8 in 21,0 g K, 2,8, 1,5 in 2,4 g Mg in 0,78, 0,17 in 0,39 g Na na kg sušine. Vsebnosti rudninskih snovi so bile zelo variabilne. Na splošno so bile vsebnosti rudninskih snovi v skupini, ki je vključevala 25 % vzorcev z najmanjšimi vsebnostmi, vsaj dvakrat manjše kot v skupini, ki je vključevala 25% vzorcev z največjimi vsebnostmi rudninskih snovi. Potrdili smo, da je travniška krma bistveno boljši vir rudninskih snovi od koruzne silaže. Vsebnosti Ca, P, K, Mg in Na so bile v koruznih silažah za 2,7, 1,3, 3,1, 1,6 in 3,5 krat manjše kot v travnih silažah. V krmi s travinja bi lahko bile problematične velike vsebnosti K. Vsebnost K je v približno dveh tretjinah travnih silaž in eni polovici sen presegla največje priporočene vsebnosti za breje krave pred telitvijo. Na podlagi naših in literaturnih podatkov za obdobje od 1990 do 1996 je mogoče domnevati, da se vsebnosti K v travniški krmi povečujejo. Povezave med vsebnostjo rudninskih snovi in drugih sestavin krme, kot so surove beljakovine, surova vlaknina in pepel, so bile šibke.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4351080Zbrali smo rezultate kemijskih analiz vzorcev travne silaže (n=1813), koruzne silaže (n=1636) in mrve (n=611), ki so bili v letih od 2000 do 2010 analizirani v štirih slovenskih laboratorijih. Vzorci travne silaže, koruzne silaže in mrve so vsebovali v povprečju 442, 378 in 870 g sušine na kg, v sušini pa 5,89, 6,50 in 5,05 MJ neto energije za laktacijo (NEL) na kg. Priporočene najmanjše vsebnosti NEL za krave molznice (6,1, 6,5 in 5,5 MJ na kg sušine za travne silaže, koruzne silaže in mrvo) je doseglo 28,5 % travnih silaž, 51,4 % koruznih silaž in 16,1 % mrve. Pri travnih silažah in mrvi v obdobju od leta 2000 do 2010 ni opaziti povečevanja vsebnosti NEL, pri koruznih silažah pa se je vsebnost NEL povečevala. Zgornje priporočene vsebnosti sušine (450 in 400 g na kg za travne in koruzne silaže) je preseglo 43,8 % travnih in 28,1 % koruznih silaž. Na podlagi vsebnosti pepela smo ocenili, da je 16,8 % travnih silaž onesnaženih z zemljo () 130 g pepela na kg sušine).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3709800V prispevku obravnavamo zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje vsebnosti neto energije za laktacijo (NEL) v voluminozni krmi. Rezultate smo primerjali z rezultati pridobljenimi na podlagi kemične sestave in prebavljivostnih koeficientov iz nemških DLG tabel. Na podlagi 137 vzorcev sena, 141 vzorcev travne silaže, 139 vzorcev sveže krme ali 472 vseh zbranih vzorcev smo razvili ločene NIRS enačbe za seno, travno silažo in zeleno krmo ter skupno enačbo za vso voluminozno krmo za ocenjevanje vsebnosti NEL. Referenčne NEL vrednosti so bile določene na podlagi kemične sestave in volumna plina in vitro, ki smo ga merili s pomočjo hohenheimskega plinskega preskusa. Zanesljivost metode smo ocenjevali na ločenem preizkusnem nizu 30 vzorcev krme. Determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) za NIRS umeritvene enačbe sta se gibala od 0,81 do 0,90 in 0,16-0,24 MJ NEL/kg suhe snovi (SS). Ocene NEL z NIRS za vzorce iz preizkusnega seta so bile veliko bližje in vitro vrednostim kot ocene, ki temeljijo na koeficientih prebavljivosti iz tabel. V primeru ocenjevanja z NIRS so bila povprečna absolutna posamična odstopanja od in vitro vrednosti (za seno 0,13; za travne silaže 0,19 in za sveže krme 0,15) skoraj razpolovljena v primerjavi z ocenjevanjem z DLG preglednicami (0,29; 0,42 in 0,27 MJ NEL/kg SS). Umeritvena enačba za NIRS razvita na skupnem nizu vzorcev sena, travne silaže in zelene krme je bila zanesljivejša od umeritvenih enačb za NIRS razvitih na ločenih nizih vzorcev sena, travne silaže ali zelene krme, razen za seno.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3964264Na podlagi neodvisnega validacijskega niza vzorcev zelene krme (n=19), travnih silaž (n=6) in mrve (n=1) z znanimi in vivo določenimi prebavljivostmi smo preverjali zanesljivost 5 različnih postopkov ocenjevanja energijske vrednosti krme. Preverjali smo naslednje postopke: A - regresijske enačbe, ki zahtevajo komponente Weendske analize, izpeljane pa so bile na podlagi plina, določenega s Hohenheimskim plinskim testom (VP), B – neposredne NIRS umeritve za vsebnost presnovljive energije (ME) in neto energije za laktacijo (NEL), ki so bile narejene na podlagi sestave vzorcev in VP, C – Weendska analiza in NIRS umeritve za VP in vlakna netopna v kislem detergentu (KDVOS), v drugem koraku pa račun po enačbi GfE (2008), D - NIRS umeritve za Weendsko analizo, VP ter KDVOS, v drugem koraku pa račun po enačbi GfE (2008), E – Weendska analiza in DLG preglednice. In vivo ocenjene vsebnosti NEL so bile pri postopkih A, B, C, D in E v povprečju podcenjene za 0,04 ± 0,36, 0,15 ± 0,34, 0,10 ± 0,32, 0,13 ± 0,29 in 0,13 ± 0,41 MJ NEL kg-1 sušine. Najmanjša povprečna absolutna odstopanja od in vivo ocen smo dosegli s postopkoma A in D (0,27 MJ NEL kg-1 sušine), sledili so postopki C, B in E (0,28, 0,31 in 0,32 MJ NEL kg-1 sušine). Za laboratorije, ki ne razpolagajo z NIRS umeritvami za količino plina po hohenheimskem plinskem preskusu smo predlagali regresijske enačbe za napovedovanje energijske vrednosti krme na podlagi rezultatov Weendske analize. Enačbe temeljijo na 303 vzorcih, ki smo jim vsebnosti ME in NEL določili na podlagi sestave in VP po enačbi GfE (2008). Ugotovili smo, da so te enačbe zanesljivejše od ocenjevanja krme na podlagi kemijske sestave in DLG preglednic.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3953256