Z biovarnostnimi ukrepi zaščitimo populacijo prašičev pred vnosom in širjenjem povzročiteljev bolezni. Biovarnost lahko razdelimo na »zunanjo« biovarnost, s katero preprečujemo vnos povzročitelja v rejo, na »notranjo« biovarnost s katero zmanjšujemo širjenje bolezni med prašiči v sami reji in na biovarnost s katero preprečimo širjenje povzročitelja iz reje.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3797114Vakcinacije se v prašičereji uporabljajo zlasti v preventivne namene, za preprečevanje okužb ali za zmanjšanje njihovih posledic ter pri nekaterih programih eradikacije bolezni. Z vakcinacijo dosežemo pasivno ali pa aktivno imunost. Pasivna imunost pomeni prenos protiteles iz imune na naivno žival pri čemer dosežemo začasno in kratkotrajno zaščito proti določenemu patogenemu mikrobu. Maternalna protitelesa so primarni izvor pasivne imunosti. Aktivna imunost pa pomeni tvorbo specifičnih protiteles proti patogenemu mikrobu, ki mu je bila žival izpostavljena z vakcinacijo ali pa z naravno okužbo. Namen vakcinacije je spodbuditi dober imunski odziv, ki bo ščitil prašiče pred okužbo oz. njenimi posledicami. Obstajajo mrtve in žive oslabljene vakcine, ki pa imajo svoje prednosti in slabosti.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 3762298V prispevku smo predstavili pomen in izvedbo oblikovanja skupin odstavljenih svinj, ki je predpogoj za izvedbo ukrepov za izboljšanje počutja živali. Pogosto vlada miselnost, da sta si dobro počutje živali in gospodarnost reje v nasprotju. V prispevku poudarjamo, da živali, ki imajo boljše življenjske pogoje, dosegajo boljše proizvodne rezultate, in tako rejec iztrži več. Skupine je najlažje oblikovati ob uvedbi skupinskega odstavljanja svinj, ob tem pa je dobrodošlo upoštevanje še dodatnih priporočil, ki smo jih navedli v prispevku.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso