Serija strokovnih monografij, v kateri prispevki obravnavajo razvojna in strokovna dela selekcijske službe za prašiče v zaokroženi obliki. Namenjeni so izobraževanju rejcev in prenosu znanja med strokovnjaki in rejci. Deveti del monografije je v celoti posvečen temam v okviru projekta. Obravnavane teme so: organiziranost rejcev, percepcija prašičereje, pregled tehnologij na kmetijah, predlagane izboljšave rejskih opravil, biovarnostni ukrepi in PRRS.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 125585152V prispevku opisujemo rezultate poskusa, kjer smo poskušali urediti tehnologijo reje in zdravstveno stanje na družinskih prašičerejskih kmetijah s skupnim pristopom živinorejske in veterinarske stroke. V projektu je sodelovalo 16 kmetij. Na kmetijah smo opravili posnetek stanja, ki je zajemal ogled hlevov, razgovor z rejcem in analizo vzorcev krvi in blata. Rejcem smo predlagali tehnološke ukrepe: razporeditev rejskih opravil, biovarnost in ureditev hlevov. Pri predlogih izboljšav smo upoštevali omejitve pogojene z ureditvijo hleva. Dograditev oddelkov v rejah je v 13 rejah omogočila uvedbo proizvodnega ritma. S testom ELISA smo vzorce pregledali na prisotnost protiteles proti virusu prašičjega reproduktivnega in respiratornega sindroma (PRRS), proti Salmonelli sp. in proti aktinobacilarni plevropnevmoniji (APP). Opravili smo tudi dokaz virusa PRRS z molekularno metodo reverzne transkripcije in verižne reakcije s polimerazo. Ugotovili smo, da je na kmetijah največji zdravstveni problem predstavljal PRRS, saj je bilo enajst rej serološko pozitivnih. PRRS smo v petih rejah eliminirali. Rezultati plodnosti so se tekom poskusa izboljšali, kar pripisujemo izboljšanju zdravstvenega stanja in spremembam v tehnologiji oz. navadah. Zaradi povečanja gnezda ob prasitvi in zmanjšanja izgub se je število odstavljenih pujskov na gnezdo v povprečju povečalo za 0,78 oz. od 0,43 do 2,39 na kmetijo, medtem ko se je poodstavitveni premor skrajšal za 3,85 dni. Spremembe v tehnologiji smo predlagali tudi na ostalih kmetijah, ki so v kontroli proizvodnosti. V sklopu projekta smo organizirali delavnice, kjer smo obravnavane teme predstavili širšemu krogu rejce. Zaključene vsebine (članke, priročnike) pa smo objavljali tudi na spletni strani http://agri.bf.uni-lj.si/Enota/?q=node/18.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 3477640V prispevku primerjamo rezultate mesnatosti na liniji klanja štirih rejcev s tremi standardi. Prvi standard so rezultati mesnatosti v klavnici z najboljšimi rezultati, drugi standard je 25% rejcev z največjim deležem idealnih mas na liniji klanja, tretji standard pa je povprečje rezultatov mesnatosti vseh rejcev. Pri rejcu A smo spremljali v povprečju lažje klavne polovice, pri rejcih B in C težje, pri rejcu D pa smo primerjali še rezultate mesnatosti po klavnicah. Primerjali smo razporeditev in odvisnost deleža mesa od mase toplih polovic. Prispevek naj bi spodbudil rejce k samostojnemu presojanju rezultatov.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3096200V prispevku predstavljamo rejska opravila v prasilišču, ki smo jih razdelili na vsakodnevna in periodična. Za uspešno prirejo je zelo pomembna higiena v hlevu, še zlasti v prasilišču, kjer se novorojeni pujski srečajo z novim okoljem. K vsakodnevnim opravilom prištevamo še krmljenje, opazovanje svinj in pujskov, prestavljanje pujskov ter vodenje dokumentacije. Periodična dela so vezana na naselitev svinj, prasitev in odstavitev. Pujski zahtevajo posebno nego ob in tik po rojstvu. Njim je potrebno prilagoditi okolje, jim aplicirati železo, pobrusiti zobke, skrajšati repke, kastrirati in jih tetovirati, kadar je potrebno. Obdobje sesanja je kritično za novorojene pujske, zato je potrebno vestno in natančno izvajanje opravil. Rejci si lahko z uvedbo tedenskega ritma sinhronizirajo delo v hlevu, s čimer pripomorejo k boljšemu zdravstvenemu statusu črede in večjim skupinam odstavljenih pujskov tudi v manjših rejah.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 3097736Osnova za nadzor živali, rejsko in selekcijsko delo ter podporo odločitvam je zbiranje podatkov, za kar se v sedanjem času uporablja informacijske sisteme. Za potrebe rejcev in strokovnih služb na zavodih smo razvili informacijski sistem, ki v svoji podatkovni strukturi predvideva shranjevanje vseh informacij, nastalih v reji.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 3369352