Namen raziskave je bil proučiti tolerantnost nekaterih novih Lj- križancev koruze na glivo Fusarium subglutinans (FS), vzgojenih iz linij, hranjenih v genski banki koruze na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter kombinacijsko sposobnost za tolerantnost starševskih linij. Poskus je bil postavljen po metodiki slučajnega bloka na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Jablah pri Trzinu v letih 2011 in 2012. Z glivo FS smo umetno okužili 5 naključno izbranih storžev na vsaki parcelici. Za umetno okužbo smo uporabili glivo F. subglutinans, ki smo jo izolirali iz storžev naravno okužene koruze iz predhodnega leta. Ob zrelosti smo ocenjevali okuženost po lestvici od 1 (ni okužbe) do 7 (močna okužba). V obeh letih smo ugotovili statistično značilne razlike med novimi križanci v tolerantnosti na FS ter za splošno kombinacijsko sposobnost (SKS) materinih linij. Za SKS testerjev (očetne linije) smo signifikantne razlike dobili samo v letu 2012, za specifično kombinacijsko sposobnost (PKS) pa le v 2011. Med materinimi linijami sta imeli najboljšo SKS liniji P10 in P6, med očetnimi linijami pa P15, ki se v letu 2012 značilno loči od ostalih očetnih linij. V križancih z najboljšo PKS ni nujno, da so linije z najboljšo SKS; medtem ko se v štirih od petih najbolj tolerantnih križancih glede na ocene okuženosti kot starševska linija nahaja P15.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7424889Predstavili smo analizni postopek za določanje mikotoksinov v vzorcih silaž, ki vključuje ekstrakcijo mikotoksinov iz vzorca s primernim topilom in določitev s tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Poročali smo tudi o rezultatih določanja mikotoksinov (tistih, ki se razvijajo na poljih in v skladiščih žit in tistih, ki se razvijejo med siliranjem) v štiridesetih vzorcih travnih in koruznih silaž, ki smo jih v odvzeli na slovenskih kmetijah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3601274Predstavili smo rezultate analize vzorcev slovenske krme in mleka, v katerih je bila koncentracija aflatoksinov prvič nad mejami, navedenimi v zakonodaji. Za določanje aflatoksina B1 in M1 smo uporabili analizna postopka, ki obsegata čiščenje vzorcev na imunoafinitetnih kolonah in določanje s tekočinsko kromatografijo s fluorescenčno detekcijo. Preiskali smo 243 vzorcev mleka in 53 vzorcev krme. Najvišja dovoljena koncentracija aflatoksina M1 v mleku je bila presežena v 23 vzorcih, najvišja dovoljena koncentracija aflatoksina B1 v krmi pa v 20 vzorcih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3562618