Članek se osredotoča na to kako domači in politični dejavniki na ravni EU vplivajo na delovanje nacionalnega sistema koordinacije EU zadev. Zaradi značilnosti post-komunističnih držav, ki so v EU pristopile od leta 2004 naprej, se mora analiza dinamičnih sprememb nacionalnega sistema koordinacije osredotočiti na tri dejavnike: (a) funkcionalne pritiske iz EU, (b) konsolidacijo nacionalnih strankarskih sistemov; in (c) obstoj tradicij politično-administrativnih odnosov. Mednarodna ekonomska in finančna kriza je četrti dejavnik, ki je vplival na ostale tri dejavnike skozi naraščanje neformalnega med vladnega odločanja v EU. Ta dodaja k politizaciji EU zadev. Slovenski primer kaže na naraščajoč, ampak selektiven proces politizacije EU delovanja zaradi tako nacionalnih kot EU dejavnikov.
COBISS.SI-ID: 32114781
Namen tega prispevka je predložiti analitični okvir za spremljanje javnega vladanja v športu. Na podlagi pregleda literature v prispevku najprej izpostavimo ključne značilnosti sistemov spremljanja in pristopov javnega vladanja. Le-te nato povežemo z že uveljavljenimi praksami sistemov spremljanja vladanja v kontekstu odprte metode koordinacije v Evropski uniji in v izbranih mednarodnih organizacijah. Izvedena analiza v zaključku ponudi nabor možnih elementov, potrebnih za spremljanje sistemov vladanja na področju športa.
COBISS.SI-ID: 32548957
Hipoteza razkoraka v znanju predpostavlja, da se v obdobju povečanih medijskih sporočil razkorak v znanju med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi povečuje. Razkorak se ne pojavlja samo v znanju, ampak se odraža tudi v deležu opredeljenih anketirancev na anketna vprašanja. Na podlagi podatkov, zbranih v okviru Evropske družboslovne raziskave 2010, smo skušali model pojasnjevanja razkoraka v znanju aplicirati na razkorak v opredeljevanju na politična in aktualna mnenjska vprašanja v anketi. Čeprav se model ni potrdil zelo močno, se je izkazal kot uporaben tudi pri pojasnjevanju stopnje opredeljevanja na anketna vprašanja tako za vzorec raziskave (27 evropskih držav) kot za primer Slovenije. V primeru Slovenije razkorak v znanju v večji moči pojasnjujeta politični interes in izobrazba kot pa uporaba medijskih sporočil.
COBISS.SI-ID: 32389981