Površinski epitelij odraslih jajčnikov je v literaturi že bil predlagan kot izvor matičnih celic, zato je bil poimenovan "germinalni" epitelij. Pred kratkim je več študij potrdilo prisotnost matičnih celic, ki izražajo označevalce pluripotentnih matičnih celic v odraslih jajčnikih sesalcev, vključno s človekom. Namen te študije je bil iz površinskega epitelija odraslih jajčnikov človeka osamiti populacijo matičnih celic na osnovi izražanja označevalca SSEA-4 (stage-specific embryonic antigen-4), povezanega s pluripotentnostjo, z dvema različnima metodama: magnetno-aktivirajočim in fluorescenčno-aktivirajočim celičnim sortiranjem. Obe metodi sta omogočili osamitev zelo podobne, relativno homogene populacije majhnih celic s premerom do 4 mikrometre, ki so izražale SSEA-4, iz suspenzije celic, pridobljene s postrganjem biopsata skorje jajčnika žensk v reproduktivnem obdobju, pomenopavznih žensk in žensk s prezgodnjim prenehanjem delovanja jajčnikov. Imunocitokemične in genetske analize so pokazale, da so te male domnevne matične celice izražale nekatere označevalce primordialnih zarodnih celic in pluripotentnosti in bi lahko bile povezane z razvojem jajčnim podobnih celic in vitro, ki so izražale nekatre transkripcijske faktorje, značilne za jajčne celice ob prisotnosti darovane folikularne tekočine, ki vsebuje substance, pomembne za rast in razvoj jajčne celice. Matičnost teh celic mora biti dalje raziskovana.
COBISS.SI-ID: 888492
NAMEN: Namen te raziskave je bil pokazati, da so zdravi jajčniki odraslega človeka lahko vir celic, ki kaţejo značilne lastnosti mezenhimskih matičnih celic (MMC) v razmerah in vitro. Metode in rezultati: Celice, ki so bile osamljene iz skorje jajčnika in poimenovane domnevne mezenhimske matične celice iz jajčnika (MMC iz jajčnika) so bile primerjane z MMC osamljenimi iz kostnega mozga in s fibroblasti osamljenimi iz kože odraslega človeka. Primerjava teh celic na ravni mRNA za 84 genov (z uporabo RT² Profiler™ PCR mrež) je pokazala, da se MMC iz jajčnika razlikujejo od ostalih dveh tipov primerjanih celic. MMC iz jajčnika so izražale enake gene kot MMC iz kostnega mozga, čeprav pa so bili nekateri geni statistično značilno različno izraženi. Pokazala se je tudi raznolikost med vzorci MMC iz jajčnika. MMC iz jajčnika so izražale gene značilne za MMC, kot so CD105, CD44, CD90, MCAM, CD73 in VCAM1. Z uporabo imunocitokemije je bilo dodatno potrjeno tudi izražanje označevalcev CD44, CD90, MCAM in STRO1. MMC iz jajčnika so kazale multipotentne lastnosti, saj so bile sposobne diferenciacije v adipocitom, osteocitom, nevroblastom in v celicam trebušne slinavke podobne celice. Zaključki: Jajčniki zdravega odraslega človeka so lahko zanimiv vir celic, ki kažejo značilne lastnosti MMC v razmerah in vitro, zato smo te celice poimenovali domnevne mezenhimske matične celice iz jajčnika. Te celice izražajo gene, ki kodirajo poglavitne označevalce MMC in imajo zanimiv diferenciacijski potencial. Na podlagi teh rezultatov predlagamo MMC iz jajčnika kot nov tip MMC, ki ima nekaj skupnih lastnosti z MMC iz kostnega mozga. Kljub temu kažejo različne in specifične lastnosti in niso fibroblasti.
COBISS.SI-ID: 1847163
Še vedno je splošno sprejeto, da se pluripotentne matične celice ne nahajajo v jajčnikih odraslega človeka, čeprav vedno večje število raziskav potrjuje obstoj pluripotentnih oziroma multipotentnih matičnih celic v jajčnikih sesalcev, vključno s človekom. Cilj te raziskave je bil iz jajčnika odraslega človeka osamiti pluripotente oziroma multipotentne matične celice, jih določiti in diferencirati v razmerah in vitro. Po encimski razgradnji majhnih koščkov biopsij skorje jajčnika, pridobljenih od 18 ţensk, smo uspešno vzpostavili celično kulturo pri 17 ţenskah in opazili nastanek skupkov celic. Z različnimi metodami smo dokazali celice oziroma skupke celic, ki so izraţali nekatere označevalce pluripotentnosti (alkalna fosfataza, SSEA4, OCT4, SOX2, NANOG, LIN28, STELLA), germinalne linije (VASA) in multipotentnosti (MCAM/CD146, Thy1CD90, STRO1). Te celice, vključno z majhnimi celicami s premerom do 4 μm in pozitivnimi za SSEA4, so kazale visoko stopnjo plastičnosti. V razmerah in vitro smo jih lahko diferencirali v različne somatske celice vseh treh zarodnih plasti. Čeprav pa te celice niso tvorile teratomov po presaditvi v miši SCID. Naši rezultati kaţejo, da je tkivo jajčnika potencialni vir pluripotentnih/multipotentnih matičnih celic, ki bi bile varne za uporabo v regenerativni medicini.
COBISS.SI-ID: 30679001
Opisujemo prisotnost potencialnih matičnih celic v majhnih koščkih zamrznjenega in odmrznjenega tkiva mod brez spermijev, pridobljenih z biopsijo mod pri šestih neplodnih pacientih, vključenih v program zdravljenja neplodnosti. Pri pacientih je bil ugotovljen sindrom Sertolijevih celic samostojno ali v povezavi z zastojem dozorevanja spolnih celic. Da bi ohranili naravno nišo matičnih celic, smo vse celice pridobljene z encimsko razgradnjo tkiva mod gojili skupaj in tudi v različnih gojiščih. Z različnimi metodami smo pokazali na obstoj mezenhimskih matičnih celic in embrionalnim matičnim celicam podobnih celic v vzpostavljenih celičnih kulturah. V teh celičnih kulturah smo ugotovili razvoj celičnih skupkov, za katere je analiza z metodo PCR v realnem času z analizo multivariance pokazala, da izraţajo gene značilne za pluripotentne matične celice. Ob prisotnosti folikularne tekočine, pripravljene na enak način kot serum, so potencialne matične celice osamljene iz moda kazale določeno raven plastičnosti, saj so spontano diferencirale v adiopocitom in nevroblastom podobne celice. Z uporabo diferenciacijskih protokolov so se matične celice osamljene iz moda diferencirale v nevroblastom in celicam trebušne slinavke podobne celice. Ta raziskava kaţe, da bi lahko bilo tkivo mod brez spermijev pridobljeno v programu zdravljenja neplodnosti, pomemben vir matičnih celic, čeprav se ga v klinični praksi običajno zavrţe; potrebne so nadaljnje raziskave.
COBISS.SI-ID: 29674201
Po odvzetju jajčnih celic za postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, se aspirate foliklov jajčnika, ki so bogati s somatskimi foliklovimi celicami, v dnevni klinični praski zavrže. Čeprav nekateri dokazi kažejo, da se med aspiriranimi foliklovimi (AF) celicami nahajajo manj diferencirane celice z lastnostmi matičnih celic. Cilj te raziskave je bil v razmerah in vitro gojiti AF celice in analizirati njihov vzorec genskega izražanja. Z uporabo RT2 Profiler PCR mrež, smo preučili vzorec izražanja 84 genov, ki so povezani s pluripotentnostjo, mezenhimskimi matičnimi celicami (MMC) in diferenciacijo. AF celice pridobljene iz foliklovih aspiratov pacient vključenih v program asistirane reprodukcije in obogatene s hipoosmotskim šokom, se je primerjalo z MMC iz kostnega mozga in s fibroblasti. V AF celicah je bilo zaznano izražanje 57 genov: 16 genov (OCT4, CD49f, CD106, CD146, CD45, CD54, IL10, IL1B, TNF, VEGF, VWF, HDAC1, MITF, RUNX2, PPARG, in PCAF) je bilo bolj izraženih in 20 genov (FGF2, CASP3, CD105, CD13, CD340, CD73, CD90, KDR, PDGFRB, BDNF, COL1A1, IL6, MMP2, NES, NUDT6, BMP6, SMURF2, BMP4, GDF5, in JAG1) je bilo manj izraženih v AF celicah v primerjavi z MMC iz kostnega mozga. Geni izraženi v AF celicah so bili v večini v povezavi z MMC in v povezavi z delovanjem jajčnika in so se razlikovali od genov izraženih v fibroblastih. V razmerah in vitro gojenih celičnih kulturah AF celic so prevladovale celice granuloze, bile pa so uspešno diferencirane v adipocirom, osteocitom in pankreasnim celicam podobne celice. Povišano izražanje nekaterih genov specifičnih za MMC in diferenciacija v razmerah in vitro nakazuje na prisotnost suppopualcije AF celic s specifičnimi lastnostmi matičnih celic, ki pa so različne od lastnosti MMC iz kostnega mozga in od fibroblastov.
COBISS.SI-ID: 1727099