Članek predstavlja spoznanja iz dveh raziskovalnih projektov, enega iz interpretacije nesnovne dediščine v Istri, drugega iz spominov Istranov na povojne masovne migracije zaradi spremembe nacionalnih mej in vpeljave socialističnega sistema (Ker je podoktorski projekt o povojnih spominih komaj končan, so vse druge objave še v procesu tiska). Avtorica opaža romantične načine interpretacije dediščine, vendar po drugi strani tudi njeno adaptacijo na sodobne zahteve. Kakorkoli, novejše raziskave kažejo, da ne obstajajo »prave« ali »umetne« tradicije, saj so koncepti naravnega in avtentičnega tuji kulturnim oblikam, ki ostajajo konstrukcije. V nadaljevanju skuša raziskava razumeti, kako se tradicija uporablja v oblikovanju skupnosti. V okviru teorije tvornosti je pokazano, kako je prek zatrtja katoliških letnih šeg in navad, s katerimi so se identificirali Italijani, ki so po vojni ostali v Jugoslaviji, nova politična in nacionalna oblast izrazila svojo avtoritativno moč. Dediščina tako ne deluje le kot sredstvo povezovanja skupine, temveč lahko predstavlja destruktivne moči, sredstvo zanikanja identitete »drugega«. Opazovanje interpretacije dediščine vključuje tako posebno pozornost na njeno tvornost in na različna razmerja moči povezanih z njo. Dediščina je tako močan medij zatrtja šibkejšega in močno orodje v rokah političnih režimov. Vendar ima lahko dediščina po drugi strani tudi zdravilne lastnosti za zgodovinske rane, če njena interpretacija vključuje spomine »drugega« na isti način kot spomine »nas«.
COBISS.SI-ID: 1537051076
Članek predstavlja spoznanja mednarodnega raziskovalnega projekta Heritage live – Živa, oživljena, doživeta kulturna dediščina Program IPA Slovenia–Croatia, 2007-13), vendar hkrati predstavlja bazo podoktorskih raziskav o nesnovni dediščini Istre. V projektu smo opazovali načine prezentacije / interpretacije nesnovne dediščine v Istri, še posebno na primeru koledarskih praznikov. Članek predstavlja rezultate etnološke raziskave šager – vaških žegnjanj v Istri od preteklosti do danes, njihove spremembe, njihovo vlogo v ojačanju občutka pripadnosti vaških in mestnih skupnosti itd. Citirano v : Panjek, A. 2014. Kdo je tretja stranka v tej mačji godbi? Posredniki med vdovcem in fantovščino v Štivanu pri Devinu leta 1651. Acta Histriae 22/ 2: 379-388. Str. 382.
COBISS.SI-ID: 2186195