V sodelovanju s Catherine Gousseff, direktorico Centre d’Études des Mondes Russe, Caucasien et Centre-Européen, Centre National de la Recherche Scientifique, L’École des Hautes Etudes en Sciences Sociales (CERCEC CNRS, EHESS) iz Pariza sem organizirala mednarodno konferenco “Populations’ transfers in 20th century Europe. The case of Istria” (Koper/Capodistria, Slovenija, 25.‒26. 4. 2014). Koper je eden od izpraznjenih mest po masovnih migracijah (večine) italijanskega prebivalstva po 2. svetovni vojni zaradi zavezniške politike in vključitve tega dela konfliktnega teritorija v Jugoslavijo, ki mu je sledila uvedba novega (socialističnega) sistema. Ta del zgodovine v današnji Sloveniji ostaja z mnogih vidikov neosvetljen, neznan in nem ter je pogosto predmet političnih manipulacij. Namen konference je bil preseči konfliktne nacionalne (slovenske, hrvaške in italijanske) interpretacije o tem delu preteklosti. Tako so bila povojna dogajanja prvič analizirana v širši evropski perspektivi 20. stoletja s prispevki mednarodno priznanih raziskovalcev. Interdisciplinarna konferenca je združevala raziskovalce s področja zgodovine, etnologije, kulturne antropologije, sociologije in arhitekture. Glavni govorci so bili svetovno znani raziskovalci premikov prebivalstva in sodobne evropske zgodovine: Catherine Gousseff (CERCEC CNRS/EHESS, Pariz), Philipp Ther (Univerza na Dunaju) in Gustavo Corni (Univerza v Trentu). Znani raziskovalci so bili tudi med ostalimi govorci: Pamela Ballinger (Univerza v Michiganu), Jasna Čapo (Inštitut za etnologijo in folkloro, Zagreb), Cathie Carmichael (Univerza Vzhodne Anglije), Lidija Nikočević (Etnografski muzej Istre, Pazin), Gloria Nemec (IRSML Trst – CRS Rovinj), Raoul Pupo (Univerza v Trstu), Marta Verginella (Univerza v Ljubljani), Jure Gombač (Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana), Neža Čebron Lipovec in Katja Hrobat Virloget (Univerza na Primorskem). Konferenca je bila organizirana v okviru mojega podoktorskega projekta, sofinancirali pa so jo TEPSIS Labex in CERCEC CNRS/EHESS (Francija), Francoski inštitut v Sloveniji, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Avstrijski kulturni forum. Znanstvena monografija s prispevki omenjenih in drugih raziskovalcev v uredništvu obeh organizatoric konference je v pripravi za tisk (Annales Mediterranei, 2015).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 1537081540S prispevki redno sodelujem na mednarodnih znanstvenih konferencah (EASA, SIEF, ISFNR in druge manjše konference), zadnji od njih je bil na konferenci EASA (European Association of Social Anthropologists) v Talinu leta 2014. Prispevek “The Burden of the Past. Living together with divided memories on mass migrations in the Post-war Yugoslavia in Istria, Slovenia” je bil sprejet v sekcijo “Intimacy of Social Memory and the Construction of Self-identity linked to the Holocaust and Forced Migrations in the Current Interconnected World”, ki sta jo vodila Carole Lemee (Université Bordeaux & UMR Ades) in Vytis Ciubrinskas (Vytautas Magnus University). Predstavitev je pokazala, kako konfliktni spomini na povojne množične migracije Italijanov iz Istre vplivajo na identitete in sobivanje med tistimi, ki so ostali, in med priseljenci. Ta del preteklosti ne deli le nacionalnih kolektivnih spominov, ampak tudi spomine tistih, ki danes živijo v izpraznjenih (in znova naseljenih) krajih. Kar je na eni strani razumljeno kot »eksodus«, prisilne migracije, druga stran dojema kot prostovoljne migracije. Po eni strani se identiteta skupnosti naslanja na koncept »žrtve«, po drugi strani pa te iste tragične dogodke zmagovalni (nacionalni) kolektivni spomin zanika, preinterpretira in cenzurira, sklicujoč se ravno tako na koncept »žrtve«. Italijansko govoreči prebivalci, ki so ostali v Jugoslaviji, so izgubili svoje družbene vezi in se znašli v vlogi »tujcev« v lastnem domu, prav tako kot priseljenci. »Zatrti spomini«, pozabe na pritiske, občutki sokrivde, sovraštva so ostala prikrita zaradi njihove neskladnosti z nacionalnim kolektivnim spominom. Predstavitev je pokazala na mnogoterost spominov, ki jih je po Halbwachsu mogoče razumeti prek njihove povezave z različnimi skupinami, katerih posameznik je istočasno član. Prispevek se pripravlja za objavo v okviru konferenčne publikacije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1536886468Rezultate podoktorske raziskave sem predstavila na mednarodni etnološki konferenci o Istri. Naslov namiguje na "urbano legendo" iz Istre o tem, da so prišleki dobivali šop ključev, s katerimi so si iskali stanovanje po izpraznjenih istrskih mestih. Hkrati legenda odraža simbolne meje med domačini in priseljenci, ki so jih domačini smatrali za privilegiran sloj. Prispevek bo objavljen v Zborniku za narodni život i običaje (Hrvaška).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1536020420Predavanja na tujih univerzah: V okviru mednarodnega projekta Tempus IV – BIHERIT (2012/13-2013/14), katerega nosilec je Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Novaković), smo izvedli izobraževanje o dediščinskih študijah kot kurikularnih modulov na treh univerzah v Bosni in Hercegovini: v Sarajevu, Tuzli in v Banja Luki. Pri mojem predmetu Koncepti i metodologija istraživanja baštine sem v dveh študijskih letih izvedla 90 šolskih ur predavanj. Eno izmed predavanj na vsaki univerzi je bilo posvečeno konfliktnim spominom in dediščini v Istri kot osnovi za diskusijo o sodobnih razdeljenih spominih po nedavni vojni v Bosni in Hercegovini. Rezultate podoktorskega dela sem posredovala študentom v tekočem pedagoškem procesu na Univerzi na Primorskem pri predmetih: Etnološka dediščina, Metodologija raziskovanja dediščine na Fakulteti za humanistične študije ter na skupnem študijskem programu s Fakulteto za turistične študije v okviru Nesnovne dediščine in Kulturne dediščine in njenega varstva. Rezultati so bili rpedstavljeni tudi na Univerzi v Ljubljani pri predmetu Etnologija Slovencev (Habinc)
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
Prispevek je bil objavljen v strokovni knjigi za učitelje zgodovinskih krožkov v srednjih in osnovnih šolah po vabljenem predavanju. Z opozarjanjem na marginalizirane spomine povečuje ozaveščanje in senzbilizira dominatno družbo za probleme manjšin. Diseminacija je potekala tudi prek drugih predavanj za javnost in medijev. Velik odmev je imela enourna pogovorna oddaja na Radio Capodistria skupaj s Pamelo Ballinger in Gustavom Cornijem. http://4d.rtvslo.si/arhiv/il-vaso-di-pandora/174272791 [COBISS.SI-ID 1536448452]
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 1536171204