Knjiga, katere sourednik in avtor poglavja je Aleš Završnik (v souredništvu z Alenko Šelih), analizira spremembe v kriminaliteti in nadzorstvenih strategijah v Srednji in vzhodni Evropi po obsežnih političnih, družbenih, ekonomskih in pravnih spremembah v zadnjih dveh desetletjih. Obravnava politično ozadje teh sprememb in ocenjuje njihove dolgoročne družbene učinke. Avtorji iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Češke, Poljske in Bosne in Hercegovine razpravljajo o politizaciji kriminalitete, paradokse povezane z zagotavljanjem človekovih pravic in primerjalne in individualne posebnosti držav v kriminalitetni politiki. Knjiga predstavi kriminalitetne trende teh tranzicijskih držav, povezanost politike, medijev in percepcije kriminalitete v družbi, spremembe v smeri tehnično okrepljenega družbenega nadzora, kaznovalno politiko, trende na področju ekonomske in organizirane kriminalitete, trgovanja z ljudmi in mladoletniške odklonskosti, ter nove poglede na korupcijo v regiji. Na ta način knjiga predstavi pripoved o t. i. “Drugi Evropi”, kjer je pripoved o svobodi in človekovih pravicah, ki je bila osrednja legitimacija kritike starega socialističnega režima, spodkopana z idejami iz samega “zahodnega” sveta. Pokaže, kako je “velika tranzicija”, ki so jo pospeševali tuji eksperti in svetovalci in bolj ali manj sprejemali tudi ljudje lačnih sprememb, privedla do bolj in ne manj represivnih kaznovalnih politik. Knjiga na ta način spodbuja ponoven premislek o bolj temeljni dilemi, o razliki med demokracijo in totalitarizmom.
COBISS.SI-ID: 1558606
Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v vedno večji meri sodelujejo z obveščevalnimi službami in njihovo delo v vedno večji meri temelji na informacijah zbranih s strani teh služb. Vendar obveščevalne agencije delujejo v bolj ohlapnem pravnem okviru ali pod manjšim nadzorom kot organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Institucionalne in funkcionalne meje med tema dvema oblikama organizacij in dejavnosti sicer niso nikoli bile takšne, da bi bila izmenjava informacij povsem nemogoča, vendarle pa razvojne težnje, ki so identificirane v članku, prikažejo premik v povsem nasprotno stran, ki lahko ogrozi temeljne človekove pravice. Nastale so nove skupne "hibridne" policijsko-obveščevalne institucije, informacije se bolj prosto izmenjujejo med obema vrstama organov in informacije, ki so jih zbrale obveščevalne agencije, so uporabljane na različne načine, ki so prikazni v članku, tudi v kazenskih postopkih. Teza članka je, da impulzivno odpravljanje organizacijskih in funckionalnih meja med tema dvema vrstama represivnih organov ni prava rešitev za pomirjanje strahov pred terorizmom in resno čezmejeno kriminaliteto. Tajni ali drugače občutljivi podatki bi morali biti v kazenskem postopku uporabljeni na način, ki bi omogočal tehtanje različnih pravic, sorazmernost med potrebo države po obveščevalni dejavnosti na eni strani in pravico obrambe do seznanjenosti z obtožujočimi podatki in pravico do navzkrižnega zaslišanja sovražnih prič v kazenskem postopku na drugi strani. Predstavljena je relevantna judikatatura Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča RS in pojasnjen nov model "minimizacijskega postopka", ki bi lahko preprečil takšno "pranje informacij".
COBISS.SI-ID: 1626702
Tehnične oblike nadzora, ki jih je omogočil razvoj mikroelektronike, podatkovnih zbirk in računalniških mrež, povečujejo nadzor našega vsakdanjega življenja. Elektronske komunikacije so nadzorovane z obvezno hrambo prometnih podatkov v javnih telekomunikacijskih omrežjih, fizično gibanje v obliki videonadzora javnega prostora, delovanje telesa se nadzoruje z napravami, kot so naprave za letališko varnostno preslikovanje. To omogoča doslej neprimerljivo večje možnosti učinkovitega zbiranja osebnih podatkov v podatkovne zbirke in njihovega povezovanja, kar vpliva na temeljne človekove pravice, zlasti načelo enakosti in zasebnosti, ter temeljna načela ureditve zahodnih družb. Domnevno nevtralno nadzorstveno tehnologijo je zato treba analizirati in oceniti z vidika etike, temeljnih človekovih pravic, prava in kriminologije. Tehnologija je politika z drugimi sredstvi in nikoli ne vstopa v vrednostno nevtralen družbeni prostor. V kulturnocivilizacijskemu prostoru, za katerega je značilna dejanska neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev družbenega bogastva, učinkuje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izločanja, vpliva na družbeno enakost, pravičnost in družbeno kohezivnost ter vodi v novo paradigmo prevencijske pravičnosti.
COBISS.SI-ID: 1588302
Prispevek analizira, primerja in kritično vrednoti domeno nadzorovanja prometa in njegove kritične infrastrukture, letališč in cestnega sveta (videonadzor, plačevanje cestnin, iniciativa vgradnje sistema eCall za avtomatične nujne klice v vozila) ter domeno nadzora potrošnikov (programi »zvestih« kupcev, elektronskih plačilnih sistemov s pametnimi karticami, nadzor RFID v zabaviščih in rekreacijskih centrih). Prikaže različne legitimacije, interese in motive posamičnih domen nadzora, ki služijo tudi ciljem kazenskega pregona, hkrati pa jih izvajajo zasebni subjekti.
COBISS.SI-ID: 12013137
Medtem ko splošna javnost ni pozivala k spremembi zakonov, da bi preprečili in kaznovali tradicionalne oblike vrstniškega nasilja, je veliko pozivov naj se spremenijo zakoni glede kibernetskega vrstniškega nasilja. Temu razkoraku botruje več razlogov. Kibernetski prostor ne pozna geografskih meja, čeprav so bili zakoni tradicionalno osnovani ravno na spoštovanju teh meja. Večina zakonodaje je bilo oblikovane pred razmahom interneta za off-line okolje, z ozirom na oprijemljive dokaze, ki so v središču regulacije subjektov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. To povzroča težave pri uporabi obstoječe zakonodaje za primere kibernetskega vrstniškega nasilja. Obstaja tudi diskusija med tistimi, ki priporočajo več regulacije in nadzora na eni strani in tistimi, ki verjamejo, da Internet ne bi smel biti cenzuriran na drugi strani. Živeti želijo v »svobodnem svetu«, kjer vsaka nevšečnost še ni kaznivo dejanje. Kljub temu, da je po množičnih pobojih na šolah v poznih 90. letih v ZDA in analizah, ki so sledile, o tem, da so bili storilci teh pobojev žrtve vrstniškega nasilja (Limber & Small, 2003) in so nekatere zvezne države v ZDA že sprejele specialno zakonodajo in na različne načine kriminalizirale kibernetske oblike vrstniškega nasilja (Snakenborg, Van Acker, & Gable, 2011), vendarle v številnih državah obstaja zadržanost pri sprejemanju posebne kazenske zakonodaje za kibernetsko vrstniško nasilje. Obstaja razprava o tem, ali želimo kriminalizirati otroke ali naj kibernetsko vrstniško nasilje obravnavamo kot disciplinski prestopek v okviru šole, kjer so v ospredju nekaznovalni pristopi za večjo ozaveščenost mladih. Nekateri raziskovalci trdijo, da so izobraževalni ukrepi najbolj učinkovit način reagiranja na kibernetsko vrstniško nasilje, a da imajo včasih šibke preventivne učinke, ker jim manjka odvračalni učinek, kakršnega imajo zakoni, ki prepovedujejo in kaznujejo takšne oblike vedenja (King, 2010).
COBISS.SI-ID: 1655630