Elektrokemijske sončne celice (EKSC) z elektrolitom na osnovi ionskih tekočin so bile 7 mesecev starane na prostem v Ljubljani (april-oktober, 906 kWh/m2) v kratkem stiku, odprtih sponkah in v točki maksimalne moči, medtem ko je bilo za primerjavo nekaj celic shranjenih v temi pri sobni temperaturi v odprtih sponkah. Da bi ovrednotili vpliv staranja, smo v laboratoriju vsem EKSC izmerili tokovno-napetostne karakteristike pri standardnih testnih pogojih, pred staranjem, dvakrat med staranjem in po kocu staranja, medtem ko smo uporabili elektroluminiscenco in optično transmisijo za opazovanje sprememb lokalnih defektov med staranjem. Opazili smo, da režim delovanja EKSC vpliva na hitrost degradacije. Vseeno so se vse EKSC izkazale za presenetljivo stabilne z izjemo celic staranih v kratkem stiku, kjer smo opazili velik upad v kratkostičnem toku, predvsem zaradi degradacije molekul barvila in zmanjšanja koncentracije tri-jodidnih ionov v elektrolitu.
COBISS.SI-ID: 10268756
Elektrokemijske sončne celice (EKSC) na osnovi ionskih tekočin so bile v Ljubljani 7 mesecev starane pod realnimi zunanjimi pogoji v kratkem stiku, odprtih sponkah in v točki maksimalne moči. Istočasno so bile referenčne sončne celice shranjene v temi pri sobni temperaturi v odprtih sponkah. Zmogljivost EKSC je bila pred staranjem, dvakrat med staranjem in po staranju izmerjena pod standardnimi testnimi pogoji v laboratoriju, medtem ko smo uporabili elektroluminiscenco in optično transmisijo za opazovanje razvoja lokalnih defektov med staranjem. Rezultati so pokazali, da režim delovanja vpliva na stabilnost EKSC. Zmogljivosti celic so ostale dokaj stabilne. Izjema so EKSC starane v kratkem stiku, kjer je upad koncentracije tri-jodidnih ionov v elektrolitu povzročil močan upad kratkostičnega toka.
COBISS.SI-ID: 9544788
Rekombinacije v elektrokemijski sončni celici (EKSC) so izjemno kompleksne, saj je lahko istočasno vključenih več različnih rekombinacijskih poti. Vse vplivajo na medsebojno odvisnost napetosti odprtih sponk (Uoc) in intenzitete vpadne svetlobe (G), zato je v objavah možno najti številne vrednosti dUoc/dlog(G) gradientov. Da bi pojasnili vzroke za različne gradiente, smo raziskovali vpliv debeline aktivne plasti, temperature celice skupaj s koncentracijo tri-jodidnih ionov na gradiente. Rezultati so pokazali, da ima debelina aktivne plasti zanemarljiv vpliv na gradient. Nasprotno temperature celice in koncentracija tri-jodidnih ionov močno vplivata na gradient, katerega vrednost je le 60 mV/dekado, ko sta koncentracija tri-jodidnih ionov in temperatura celica majhni (delovanje EKSC je omejeno z difuzijo) in presega 130 mV/dekado pri večjih koncentracijah in temeperaturah (rekombinacije postanejo prevladujoče). Izmerili smo tudi temperaturni koeficient napetosti odprtih sponk EKSC pri različnih koncentracijah tri-jodidnih ionov in intenzitetah vpadne svetlobe. Absolutna vrednost temperaturnega koeficienta napetosti odprtih sponk narašča z naraščajočo koncentracijo tri-jodidnih ionov v elektrolitu in z upadajočo intenziteto vpadne svetlobe, kar je povezano z večjo verjetnostjo rekombinacij.
COBISS.SI-ID: 8807508