Metoda kemijskega so-obarjanja je eden najpogosteje uporabljenih načinov za oblikovanje magnetnih delcev železovega oksida, še posebej s stališča zagotavljanja stabilnosti disperzij teh delcev, tj. magnetnih tekočin. So-obarjanje delcev železovega oksida iz raztopin železovih soli je uporabna in praktična metoda predvsem zaradi možnosti izvedbe pri nižjih temepraturah, poleg tega pa celoten sintezni postopek poteka v tekočem mediju (formacija delcev ter njihova naknadna modifikacija), pri čemer se izognemo aglomeraciji delcev v suhem stanju. V predstavljenem prispevku poročamo o sntezi magnetnih delcev železovega oksida pri različnih pogojih, z namenom kasnejše aplikacije magnetnih tekočin v postopkih oplaščanja polimernih materialov. Iz tega vidika je glavni poudarek na študiju koloidnih lastnosti sintetiziranih magnetnih delcev, saj le-te pogojujejo adsorpcijo aktivnih delcev na površino trdnih polimernih vzorcev. Raziskali smo vpliv različnih sinteznih postopkov na velikosti in površinski potencial tvorjenih delcev, ter spremembe v velikosti v odvisnosti od pH vrednosti disperznega medija.
COBISS.SI-ID: 15381782
Celulozni vlaknati materiali se vse bolj uveljavljajo kot vsestranski osnovni material za oblikovanje različnih nanokompozitnih materialov saj se poleg dostopnosti surovin ponašajo tudi z biorazgradljivostjo/biokompatibilnostjo ter vrsto drugih zaželenih karakteristik, kot npr. dobre mehanske lastnosti, hidrofilnost,... Naštete prednosti in lastnosti so razlog za njihovo uporabo v kombinaciji z nano delci in s tem za nastanek novih hibridnih organsko/anorganskih proizvodov. Za učinkovito funkcionalizacijo pa je potrebno nabrekanje celuloznega substrata vsaj do določene stopnje; nenabrekla celulozna vlakna bi omogočila le površinsko modifikacijo (adsorpcija delcev ali in situ oblikovanje delcev) na dostopni zunanji površini. Namen predstavljene raziskave je bil študij vpliva različnih koncentracij natrijevega hidroksida na stopnjo nabrekanja in posledično na lastnosti tako pred-obdelanih vlaken. Široko-kotno rentgensko sipanje je bilo uporabljeno za analizo sprememb v strukturi vlaken po nabrekanju, določanje zeta potenciala pa nam je omogočilo boljše razumevanje omakalnih lastnosti obdelanih vlaken, ter stanja na fazni meji tekoče/trdno. Rezulate strukturne in površinske analize smo korelirali in dokazali, da preko spremembe strukture vlaken kot posledice nabrekanja vplivamo na njihovo hidrofilnost in sposobnost navzemanja različnih reakcijskih mešanic oz. reagentov za in situ tvorbo delcev, poleg tega pa zagotovimo tudi večjo površino za adsorpcijo delcev ali raztopin polimerov.
COBISS.SI-ID: 15382294