Za ugotavljanje vnosa onesnažil v okolje in njihovega vpliva na življenjsko združbo sem v Mestni občini Koper uporabila odzivno bioindikacijo na izbranih lokacijah. Onesnaženost sem ocenjevala s pomočjo epifitskih lišajev, in sicer na 16 različnih lokacijah. Popis je bil izveden po dveh metodah: (i) SI metoda, kjer popisujemo vse tri rastne oblike lišajev (listasti, skorjasti in grmičasti) na treh različnih višinah (dnišče, deblo, krošnja) dreveh in (ii) popis izbranih vrst epifitskih lišajev. Po slednji sem popisovala tri vrste lišajev, ki spadajo med na onesnažen zrak bolj odporne vrste epifitskih lišajev in so hkrati dušikoljubni (Xanthoria parietina, Physcia adscendens, Phaeophyscia orbicularis). Rezultati popisa kažejo, da je sama občina obremenjena z avtomobilskim prometom, kar se kaže s pojavljanjem skorjastih in listastih vrst lišajev, ki se pojavljajo v okolju s povečanim onesnaževanjem in s pojavljanjem toksitolerantnih vrst na deblih dreves.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 1024450644Človek z mnogimi svojimi dejavnostmi onesnažuje okolje. Problem predstavljajo zlasti emisije zračnih onesnažil, katerih kemijska narava je zelo raznolika, saj v zraku najdemo dušikove okside, žveplove spojine, prašne delce, težke kovine in druga onesnažila. Za ugotavljanje čistoče zraka se vedno bolj uporablja lišaje, saj so slednji zaradi svoje preproste zgradbe izredno dovzetni za privzem onesnažil iz zraka. Prisotnost oziroma odsotnost lišajev je tako dober indikator onesnaženosti ozračja. V naši raziskavi smo na petnajstih lokacijah v Vipavski dolini izvedli monitoring zraka po slovenski metodi in popis prisotnosti izbranih vrst epifitskih lišajev: Physcia adscendens, Hypogymnia physodes ter Xanthoria parietina. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je onesnaženost zraka na vseh lokacijah enaka in, da je Vipavska dolina onesnažena z dušikovimi oksidi.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 1024455252Določali smo vpliv prometa na onesnaženost zraka z ozonom, dušikovimi oksidi in prašnimi delci in s tem opredelili tveganje za zdravje ljudi. Meritve koncentracij zračnih onesnažil (ozon (O3), dušikovi oksidi (NOx), dušikov dioksid (NO2) in dušikov monoksid (NO)) so se izvajale s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki (PDV) ob različno obremenjenih prometnih odsekih (Črnova, Ljubno, Logarska dolina), na treh razdaljah (0–5 m, 5–10 m, nad 20 m) od roba cestišča in na treh višinah (20, 100, 170 cm). S PDV smo izvajali meritve tudi pred in za ograjami, treh različnih izvedb (lesena, plastična, rastlinska), na dveh višinah (100 in 170 cm). Na treh prometnih odsekih in na eni lokaciji na dveh razdaljah so se merile še koncentracije prašnih delcev (PM10). Odzivna bioindikacija je bila uporabljena za spremljanje vplivov zračnih onesnažil iz prometa na organizme (indikatorska rastlina za ozon – Nicotiana tabacum `Bel W3` in popisi lišajev). Rezultati kažejo, da se z gostoto prometa povečujejo koncentracije zračnih onesnažil. Z oddaljenostjo od roba cestišča se povečujejo koncentracije ozona in zmanjšujejo koncentracije vseh dušikovih oksidov. Ta vzorec je izrazito značilen za prometne odseke z večjo gostoto prometa, kot je Črnova in je manj ali neznačilen za lokacije z manjšo gostoto prometa (Ljubno in Logarska dolina). Meritve koncentracij zračnih onesnažil med 100 in 170 cm višine niso značilno različne, zato sklepamo, da je izpostavljenost otrok in odraslih zračnim onesnažilom, v razdalji do 20 m, enaka. Največje dnevne koncentracije PM10 so bile izmerjene na lokaciji Črnova, najmanjše v Logarski dolini. Na lokaciji Črnova zaradi občasno povišanih vrednosti PM10 lahko le te predstavljajo povečano tveganje za zdravje ljudi. Odzivi indikatorske rastline na ozon so bili pričakovani, saj se je njegov negativni vpliv (večji delež poškodovane listne površine) z oddaljenostjo od roba cestišča na vseh lokacijah povečeval. Največ ozonskih poškodb je bilo evidentiranih na lokaciji Črnova. Popisi lišajev so pokazali, da se vplivi emisij iz prometa, kažejo predvsem na bolj obremenjenih prometnih odsekih in v pasu bližje robu cestišča. Promet vpliva na zmanjšano vrstno raznolikost lišajev. Izbrane metode so se pokazale za uspešne in zelo primerne za spremljanje kakovosti zraka v bližini prometnic. Protihrupne ograje v leseni in rastlinski izvedbi so lahko učinkovita zaščita ne le pred hrupom ampak tudi pred dušikovimi oksidi (NOx, NO, NO2), ki izhajajo iz prometa. Predlagamo, kjer je gostota prometa več kot 17.000 vozil dnevno, zasaditev rastlinske zaščitne ograje, saj je le ta med vsemi tremi izvedbami ograj najučinkovitejša v zaščiti pred dušikovimi oksidi.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1123286Na Univerzi v Novi Gorici je za študente 2. stopnje bilo organizirano predavanje na temo bioindikacije, kjer je vodja projekta imela vabljeno predavanje. Povzetek predavanja: Bioindikacija je metoda za določitve stopnje onesnaženja okolja s pomočjo živih organizmov. Le-ti se lahko odzovejo na onesnaženje (na povečane količine onesnažil) bodisi z akumulacijo onesnažil kot so težke kovine, PAH-i, radionuklidi v njihovih tkivih (akumulacijska bioindikacija) ali s tipičnim odzivom na onesnažila (odzivna bioindikacija). Bioindikacijske metode pa lahko delimo tudi na pasivne in aktivne. V sklopu predavanj bodo predstavljene bioindikacijske metode z uporabo epifitskih lišajev, ki so tudi eni najpogosteje uporabljenih organizmov za tovrstne študije. Lišaji so bili uporabljeni kot akumulacijski in odzivni bioindikatorji v Šaleški dolini, kjer je locirana tudi slovenska največja termoelektrarna, Termoelektrarna Šoštanj s tipičnimi onesnažili kot so NOx, SO2 in težke kovine. Danes je eden pomembnejših virov onesnaženja tudi promet, z NOx kot najpomembnejšim onesnažilom. Lišaje so bili uporabljeni tudi za ugotavlanje onesnaženosti vzdolž cest z različno gostoto prometa.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1161686Vodja projekta je v zadnjih letih vključena tudi v študijske procese. Vsebina izvdenega podoktorskega projekta je vključena v redne študijske programe predmetov Ekotoksikologija in Okoljski monitoring na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, smer Biodiverziteta, ter v predmet Bioidikacija in biomonitoring na Visoki šoli za vastvo okolja v Velenju.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi