Raziskovali smo kristalizacijski proces titanovega zeolita Beta iz reakcijskega gela s pomočjo več spektroskopskih metod. Hidrotermalno sintezo smo ustavili pri različnih časih, dobljeni gele pa analizirali s tekočinsko 29Si NMR spektroskopijo. Geli so bili dodatno posušeni in analizirani z 29Si NMR spektroskopijo v trdnem, infra-rdečo ter rentgensko absorpcijsko spektroskopijo. S pomočjo NMR spektroskopske analize smo uspeli ločiti signale, ki pripadajo silikatnim oligomerom ter signale nanodelcev različnih velikosti. Z NMR tehniko smo uspeli tudi določiti relativni delež Qn enot v nanodelcih. Ugotovili smo da se kristalizacijski proces zeolita Beta začne s hitro tvorbo oligomerov. Po 20 urah hidrotermalnega procesa se oligomeri z velikim deležem Q3 enot povežejo v primarne nanodelce s premerom okrog 2nm. V tem času se prične tudi aglomeracija primarnih v sekundarne nanodelce velikost 5 do 10 nm. Sekundarni nanodelci imajo velik delež Q4 enot in že imajo strukturne lastnoti zeolita. S podaljševanjem kristalizacijskega procesa se koncentracija sekundarnih nanodelcev povečuje in začne se njihova agregacija v zeolitne kristalite. Z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo smo dokazali, da so titanovi kationi vgrajeni v silikatne nanodelce že v samem začetku kristalizacijskega procesa.
COBISS.SI-ID: 1795579
Na izbranih poroznih kovinsko-organskih materialih (MIL-53(Fe), MIL-125(Ti)and UiO-66(Zr)) ter njihovih strukturnih analogih modificiranimi z -NH2 and -(CF3)2 skupinami smo določili kapacitete vodikove sorpcije in adsorpcijske entalpije. Ugotovili smo, da je adsorpcijska kapaciteta vodika bolj odvisna od oblike in velikosti por adsorbentov kot od njihovih kemijskih sestav. Adsorpcijske entalpije za vodik so v okviru, ki običajno veljajo za kovinsko-organske adsorbente (6-7 kJ mol-1). Izjema sta UiO-66(Zr) in MIL-53(Fe)-(CF3)2 analoga, kjer prisotnost Lewisovih kislih mest in zmanjšane dimenzije por bistveno izboljšajo moč interakcije vodika z ogrodjem.
COBISS.SI-ID: 4665370
Dokazali smo, da je Srbski naravni zeolit, klinoptilolit, učinkovit za odstranjevanje cinkovih(II) ionov iz vodnih raztopin. Pri sobni temperaturi je kapaciteta sorpcije Zn ionov iz raztopine s koncentracijo 100 mg/L 13 %, iz raztopine s koncentracije 600 mg/L pa 26 %. Sorpcijska izotermo v temperaturnem območju med 298 in 338 K najbolje opiše Langmuirjev model sorpcijske kinetike z modelom pseudo-drugega reda. Sorpcija vključuje kombinacijo enoplastne difuzije, difuzije med delci in kationske izmenjave med Na+ in Zn2+ ioni v klinoptilolitu. Ugotovili smo da je sorpcija Zn(II) kationov v raziskanem temperaturnem območju endotermen in spontan proces. S cinkom izmenjan adsorbent ima sposobnost adsorpcije fosfatnih ionov iz vodnih raztopin in ima odliče dizenfekcijske lastnosti za bakterijo Acinetobacter junii. Z dehidratacijo pri 500 ◦C se Zn(II) ioni v adsorbentu pretvorijo v nanodelce ZnO z wurtzitno strukturo, ki so homogeno razporejeni po površini klinoptilolita.
COBISS.SI-ID: 4551194