V tem prispevku, ki je bil objavljen v ugledni reviji Plasma processes and polymers, smo raziskovali razlike v hitrostih jedkanja krvnih proteinov albumina in fibrinogena v odvisnosti od doze plazemskih radikalov, ki smo jo spreminjali s spreminjanjem tlaka kisika (meritve doze kisikovih atomov smo objavili v dosežku #5). Vzorce smo namestili bodisi v zgodnjo porazelektritev (blizu vira kisikove plazme), bodisi v pozno porazelektritev (daleč od vira kisikove plazme, kjer je gostota reaktivni delcev majhna). Ugotovili smo, da je odvisnost hitrosti jedkanja proteinov od tlaka drugačna kot pa odvisnost gostote nevtralnih atomov kisika. To je bil jasen znak, da mora pri jedkanju sodelovati še druga vrsta delcev. Zato smo naredili zahtevne simulacije in izračune gostot ostalih morebitnih delcev, ki jih najdemo v porazelektritvi. Kot prvi na svetu smo potrdili hipotezo o sinergijskem učinku nevtralnih atomov kisika in metastabilnih kisikovih molekul, ki igrajo ključno vlogo pri površinskih reakcijah, ki vodijo do jedkanja. Pri tem velja tudi omeniti pohvalo recenzenta članka, ki je potrdil, da gre za prve tovrstne raziskave na svetu.
COBISS.SI-ID: 27395879
V tem članku smo raziskovali razlike v hitrostih jedkanja krvne plazme, različnih krvnih proteinov in polimera. Izkazalo se je, da obstajajo bistvene razlike v hitrosti jedkanja krvi in krvnih proteinov v primerjavi s polimerom. Polimer se v primerjavi s krvnimi proteini jedka zelo počasi. Zanimivi so tudi rezultati jedkanja krvne plazme, ki ima veliko bolj kompleksno sestavo v primerjavi s proteini, kjer smo ugotovili, da se jedka podobno kot proteini. S temi rezultati smo dokončno potrdili, da se lahko kisikova plazma uporablja kot metoda za čiščenje polimernih materialov, saj se proteinske nečistoče odjetkajo s površine še preden pride do zaznavnega jedkanja polimera.
COBISS.SI-ID: 27994663
Glavni cilj projekta je razvoj metode za čiščenje medicinskih pripomočkov. Eden izmed stranskih ciljev pa je tudi modifikacija površine polimera, iz katerega so izdelani medicinski pripomočki, za zmanjšanje adhezije proteinov na njegovo površino in s tem za preprečitev prevelike kontaminacije njegove površine. Zato smo v tem znanstvenem prispevku z metodo kremenove mikrotehtnice (QCM) preučevali adhezijo proteinov na različno plazemsko obdelane polimerne podlage. Površino polimera smo z obdelavo v plazmi naredili bodisi superhidrofilno, bodisi superhidrofobno. Ugotovili smo, da se pod določenimi pogoji proteini slabše vežejo na površino, kar smo pojasnili z ravno pravo kombinacijo funkcionaliziranosti in nanohrapavosti površine.
COBISS.SI-ID: 27136551
Tanke filme polimera polietilen tereftalata (PET) smo deponirali na kvarčne kristale in jih izpostavili kisikovim atomom z namenom, da bi raziskovali mehanizme jedkanja in določili kakšna je hitrost jedkanja. Pred izpostavo vzorca plazmi, smo debelino deponiranega PET filma določili s kvarčno mikrotehtnico. Nato smo vzorce izpostavili kisikovim atomom v poznem porazelektritvenem delu kisikove plazme. Gostoto kisikovih atomov na mestu, kjer se je nahajal vzorec, smo merili s kobaltovo sondo. Vzorce smo jedkali za različne čase do največ 120 min in sproti merili debelino filma. Debelina filma je linearno padala s časom jedkanja. Da smo odjetkali celoten film debeline 65 nm smo potrebovali 90 min. To pomeni, da je bila hitrost jedkanja 0.5 nm/min, verjetnost za interakcijo kisikovih atomov s polimerom pa zelo majhna (samo 1.4xE-6).
COBISS.SI-ID: 16102166
Za ugotavljanje povezave med hitrostjo jedkanja in pa fluksom kisikovih radikalov iz plazme, rabimo natančno vedeti kakšne so gostote kisikovih atomov v plazmi. Zato so bile potrebne meritve gostote kisikovih atomov pri različnih parametrih (tlaku in moči razelektritve). V prispevku so predstavljene tovrstne meritve s katalitičnim senzorjem. Sensor je sestavljen iz katalitične sonde, ki je povezana preko optičnega kabla z infrardečim detektorjem s katerim merimo sevanje sivega telesa. Gostoto nevtralnih atomov določimo iz temperaturne krivulje sonde, saj se sonda zaradi heterogene rekombinacije kisikovih atomov močno segreva. Prednosti našega novega senzorja so v natančnosti, meritve so bolj enostavne v primerjavi z ostalimi metodami in tudi uporaba sonde je bolj preprosta. V prispevku smo posebno pozornost posvetili novi proceduri za sistematično zajemanje in evalvacijo meritev. S to novo proceduro je izračun gostote iz meritvene krivulje bistveno bolj enostaven.
COBISS.SI-ID: 25707047